Katalog informacij javnega značaja

Mestna občina Ljubljana (MOL) samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s statutom Mestne občine Ljubljana v skladu z zakonom in drugimi predpisi, zlasti pa:normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena, upravlja premoženje MOL, spodbuja gospodarski razvoj MOL, ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj,ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe, zagotavlja in pospešuje razvoj predšolskega varstva, vzgojno-izobraževalne dejavnosti ter razvoj športa in rekreacije, pospešuje zdravstveno dejavnost ter službe socialnega varstva, pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost, skrbi za varstvo zraka, tal, vode, za varstvo pred hrupom, za ravnanje z odpadki in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, skrbi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ureja javni red v MOL, ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. Statut Mestne občine Ljubljana.

Organizacijske enote MOL

• Mestna uprava
• Mestni svet
• Inšpektorat (prekrškovni organ)
• Mestno redarstvo (prekrškovni organ)

Seznam strateških in programskih dokumentov po vsebinskih sklopih

• Proračun MOL
• Statut MOL
• Poslovnik Mestnega sveta MOL

Seznam vrst upravnih, sodnih ali zakonodajnih postopkov

• Razpisi
• Najemnine za poslovne prostore
• Dovoljenja in priglasitve

Seznam drugih informatiziranih zbirk podatkov

• Stanje okolja v MOL
• Publikacije MOL
• Statistične publikacije MOL

Opis načina dostopa do drugih informacij javnega značaja

Namen Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03; v nadaljevanju: ZDIJZ) je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Kot informacija javnega značaja se v skladu s 4. členom ZDIJZ šteje vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V kolikor ne gre za katero izmed v 6. členu ZDIJZ taksativno določenih izjem, so te informacije pravnim ali fizičnim osebam prosto dostopne. Vendar pa je zakonodajalec za primere, ko dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, predvidel, da jih pooblaščena uradna oseba organa izloči iz dokumenta, v kolikor je to mogoče, in tako prosilca seznani z vsebino preostalega dela dokumenta. Podrobnejšo vsebino delnega dostopa je vlada uredila z Uredbo o posredovanju informacij javnega značaja (Uradni list RS; št. 115/03; v nadaljevanju: uredba). Le-ta v 16. členu določa, da se šteje, da je informacije mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki, oziroma zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki. V kolikor bi bilo izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu, pa se šteje, da takšne informacije ni mogoče izločiti.