Kmetijstvo

Kmetijstvo je še vedno najboljši skrbnik naravnih virov in tudi v primestnem prostoru eden najpomembnejših, če ne kar najpomembnejši oblikovalec krajinske podobe. Kmetijstvo poleg tega omogoča zaposlitev ne zanemarljivemu deležu prebivalstva v podeželskem delu občine. Po podatkih popisa prebivalstva 1991 je bilo na območju MOL 1.343 kmetij, povprečna velikost kmetije pa je bila 4,00 ha, po popisu kmetijstva 2010 leta pa 826 kmetij in povprečna velikost kmetije 7 ha. Število kmetij se je v desetletnem obdobju zmanjšalo skoraj za tretjino, velikostna struktura kmetije pa se je izboljšala in kaže na trend povečevanja kmetij. Osnovni poudarek pri razvoju kmetijstva v Mestni občini Ljubljana je dan spodbujanju razvoja integriranega in ekološkega kmetijstva.

 

 

 

 

 

 

 

 

Mestna občina Ljubljana (MOL) meri 257 km2. Poleg največjega naselja Ljubljana, je tu še 37 manjših naselij (Besnica, Brezje pri Lipoglavu, Češnjica, Črna vas, Dolgo Brdo, Dvor, Gabrje pri Jančah, Janče, Javor, Lipe, Mali Lipoglav, Mali vrh pri Prežganju, Malo Trebeljevo, Medno, Pance, Podgrad, Podlipoglav, Podmolnik, Prežganje, Rašica, Ravno Brdo, Repče, Sadinja vas, Selo pri Pancah, Spodnje Gameljne, Srednje Gameljne, Stanežiče, Šentpavel, Toško čelo, Tuji Grm, Veliki Lipoglav, Veliko Trebeljevo, Vnajnarje, Volavlje, Zagradišče, Zgornja Besnica in Zgornje Gameljne). Podeželski in urbani značaj se prepletata na dveh tretjinah njenega območja. Najbolj izrazito podeželski značaj imajo naselja v Posavskem hribovju na vzhodu MOL.

  

Kmetijske površine v MOL

Podeželski prostor MOL zaznamujejo določene geografske posebnosti, na podlagi katerih ga lahko razdelimo na:

 1. hribovito območje

  • - severozahod – Toško čelo, Šmarna gora, Rašica
  • - vzhod – Posavsko hribovje  

 

2. ravninsko območje

  • - Ljubljansko barje
  • - Ljubljansko polje

Znotraj naselja Ljubljana so se tekom razvoja znašla nekoč samostojna naselja, ki pa so danes le še deli mesta. Od Kleč, Savelj, Jarš, Obrij, Šmartnega ob Savi, Hrastja, Šentjakoba, Sneberij, Zadobrove, Zaloga, Kašlja, Zavogelj, Zadvora, Dobrunj, Bizovika do Hrušice, so območja tradicionalne in tudi danes območja osrednje pridelave zelenjave v MOL. Na teh območjih je še vedno dovolj kmetijskih zemljišč, ki zaradi bližine mesta in dobrega proizvodnega potenciala predstavljajo pomembnega oskrbovalca meščanov s kmetijskimi pridelki, predvsem z zelenjavo.

  

Naravne danosti za razvoj kmetijstva

Glede na možnosti razvoja kmetijstva so opredeljene štiri večje geografske celote:

  1. območje prednostnega razvoja kmetijstva na kmetijskih zemljiščih največje ustreznosti – ravninsko območje z najboljšimi kmetijskimi zemljišči brez strogih omejitev, mogoča je intenzivna pridelava tudi najzahtevnejših kultur, ni omejitev zaradi varstva vodnih virov;
  2. območje zadržanega razvoja kmetijstva na zemljiščih, kjer je zahtevano varstvo vodnih virov – zaradi ohranjanja vodnih virov tu veljajo posebne zahteve;
  3. območje razvoja kmetijstva na barju oziroma pretežno oglejenih tleh – omejitve izhajajo iz slabšega proizvodnega potenciala oglejenih tal in zaradi specifičnih vodnih razmer na barju, kjer je tudi velik interes varstva narave, kmetijstvo pa je v tem primeru pomembno za ohranjanje naravnega ravnovesja;
  4. območje razvoja kmetijstva v Posavskem hribovju in na Rašici – gre za območje intenziviranja posebnih oblik pridelave, predvsem sadja in jagodičevja na eni strani ter močnega zaraščanja slabših kmetijskih zemljišč na drugi.

 

Mestna občina Ljubljana z razpoložljivimi mehanizmi spodbuja integrirano pridelavo in ekološko kmetijstvo. 

Integrirano kmetijstvo - temelji na naravi prijaznem načinu pridelave, kjer se z uporabo naravnih virov in mehanizmov, ki zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi, prideluje kakovostna in zdrava hrana. Integrirana pridelava pomeni uravnoteženo izvajanje agrotehničnih ukrepov, ob skladnem upoštevanju gospodarskih, ekoloških in toksikoloških dejavnikov.

Ekološko kmetijstvo - temelji na biološkem razumevanju medsebojnih povezav v kmetijstvu. Razvilo se je v celosten koncept kmetijskega gospodarjenja, ki si v sozvočju z naravo prizadeva za čim bolj sklenjen krogotok snovi in energije na kmetiji oziroma posestvu. V Mestni občini Ljubljana je posebna pozornost posvečena spodbujanju ekološkega kmetijstva predvsem na vodovarstvenih območjih, kjer je to eden najučinkovitejših načinov varovanja talne vode oziroma zalog pitne vode pred onesnaževanjem in na Ljubljanskem barju, kjer tovrstno kmetovanje dolgoročno omogoča ohranjanje naravnih vrednot. 

Bistvena razlika integrirane od ekološke pridelave je v tehnologiji. V ekološki pridelavi ni dovoljeno uporabljati FFS za varstvo rastlin in mineralnih gnojil.