Površinske vode

Vodotoki na območju MOL

Na območju Mestne občine Ljubljana sta:

  • dva večja vodotoka, reka Ljubljanica in reka Sava,
  • manjša vodotoka Iška in Iščica, ki pritekata z Ljubljanskega barja in se stekata v Ljubljanico,
  • ter Mali graben in Gradaščica.

Na vzhodnem delu Ljubljane se v Ljubljanico iz okoliškega hribovja izliva mnogo vodotokov, med katerimi sta največja Dobrunjščica in Besnica. V reko Savo se izlivata samo dva večja vodotoka Črnušnica in Gameljščica.

Vodno soglasje
Vodno soglasje je soglasje, ki ga je potrebno pridobiti pred vsakim posegom v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda. Potrebno je v primeru, da je poseg predviden na vodnem ali priobalnem zemljišču oz. v neposredni bližini vodotoka, da gre za poseg na vodovarstvenem, poplavnem, erozijsko ogroženem, plazovitem ali plazljivem območju, poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice ali za izvajanje javne službe po zakonu o vodah, poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik ter za hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarska in rudarska dela ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim ali stanje voda. Vodno soglasje se daje k projektni rešitvi, predvideni v predloženi projektni dokumentaciji. Izdaja se v pisno, kot izpolnjena klavzula na predhodno izdani informaciji o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda, ali v obliki samostojne odločbe. Informacijo o pogojih posega v prostor, ki lahko vplivajo na vodni režim ali stanje voda se lahko pridobi brezplačno pri MOP, Agencija RS za okolje. K vlogi za pridobitev vodnega soglasja je treba priložiti predpisano dokumentacijo in plačati upravno takso.

Kopalna voda
V Mestni občini Ljubljana ni naravnega kopališča.
Območje kopalne vode je običajno mesto, kjer se kopa večje število ljudi in kopanje ni prepovedano. MOP, Agencija RS za okolje letno, pred začetkom kopalne sezone, objavi seznam območij kopalnih voda preko medijev. Na območjih kopalnih voda je treba ugotavljati higiensko ustreznost kopalnih voda po predpisih, ki urejajo minimalne higienske in druge zahteve za kopalne vode. Monitoring higienske ustreznosti kopalnih voda zagotavlja MOP, Agencija RS za okolje. Območje kopalnih voda se nikoli ne nahaja na ožjem vodovarstvenem območju kot tudi ne v zavarovanih območjih narave, kadar lahko kopanje ogrozi lastnosti območja zaradi katerih je bilo zavarovano. Naravno kopališče ima upravljavca, ki zagotavlja dnevno čiščenje kopališča in vodi o tem dnevnik, zagotavlja dnevnik obratovanja kopališča in izvajanje programa vzorčenja kopalne vode. Vsako naravno kopališče mora imeti na informacijskem mestu objavljene rezultate laboratorijskih preskusov tekočega leta. Nadzor nad higiensko neoporečnostjo kopalne vode v naravnih kopališčih in izvajanjem predpisov izvaja Zdravstveni inšpektorat RS.

Varstvo pred škodljivim delovanjem voda

Po obsegu potencialne škode je Ljubljana najbolj poplavno ogroženo urbano območje v Sloveniji. V primeru katastrofalnih poplav bi bilo v Mestni občini Ljubljana (MOL) ogroženih okoli 8000 ha površin, od tega preko 400 ha urbanih. Na poplavnih območjih živi okrog 20.000 prebivalcev, največ na jugozahodnem delu občine, kjer poplavlja kraška reka Ljubljanica in hudourniška Gradaščica oziroma Mali graben. Reka Ljubljanica ogroža s poplavami tudi območja med Fužinami in Podgradom. Večje poplavne površine so tudi ob reki Savi.

Jugozahodni del Ljubljane je mogoče zavarovati pred poplavami le z izvedbo dolgoročnih ukrepov, to je z gradnjo sistema za zadrževanje visokih vod s kombinacijo dopolnilnih vodnogospodarskih sistemov in ukrepov. Predvidena je gradnja zadrževalnikov v Horjulski in Polhograjski dolini ter dolini Glinščice, ureditev povečanja pretočnosti Malega grabna in razbremenjevanje presežkov visokih vod Gradaščice na Barje. Gradnja zadrževalnikov je predvidena tudi na nekaterih drugih območjih MOL, na Malenščici, Bizoviškem potoku in Črnušnici.

Ohranjanje in uravnavanje vodnih količin

Upravljanje s površinskimi vodami obsega dejavnosti za varstvo voda, urejanje voda in odločanje o njihovi rabi. Cilj upravljanja z vodami je poleg spodbujanja trajnostne rabe voda, doseganja dobrega stanja voda in zagotavljanja varstva pred njihovim škodljivim delovanjem tudi ohranjanje in uravnavanje vodnih količin.

Specifičnosti za mesto Ljubljana s tega področja so:

  • uravnavanje vodostaja reke Ljubljanice na Barju in v mestu z zapornicama na Gruberjevem prekopu in na mestni Ljubljanici;
  • uravnavanje vodnega režima na Ljubljanskem barju s sistemom barjanskih jarkov in
  • zadrževanje erozijskega materiala oz. uravnavanje dotoka plavin na povirju hudourniške Gradaščice s Polhograjskih dolomitov z ustalitvenimi pragovi in zaplavnimi pregradami.

Skupno vsem omenjenim sistemom je slabo vzdrževanje, kar slabša učinkovitost njihovega delovanja.