Nagrade civilne zaščite

sreda, 15. 3. 2017

Na Ljubljanskem gradu so ob svetovnem dnevu civilne zaščite podelili priznanja in nagrade Mestne občine Ljubljana na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Mestna občina Ljubljana priznanja podeljuje od leta 2002, z njimi pa simbolno izrazi hvaležnost do tistih posameznikov in organizacij, ki s svojim delom, požrtvovalnostjo, znanjem in nesebičnostjo  pomagajo meščankam in meščanom Ljubljane ob nesrečah, torej takrat, ko je pomoč ljudem najbolj potrebna.
Z zahvalno listino izkažemo priznanje posameznikom, skupinam in pravnim osebam za posebne zasluge in izjemne dosežke pri delu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v preteklem letu oziroma krajšem časovnem obdobju, s plaketami pa nagradimo dolgoletno in uspešno delo pri razvijanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter krepitev organiziranosti, usposobljenosti in pripravljenosti sil za zaščito, reševanje in pomoč.

Zahvalne listine so prejeli:

Andrej Fink

Andrej Fink je od leta 1994 vodja Reševalne postaje Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, kjer je tudi poveljnik štaba civilne zaščite Kliničnega centra Ljubljana. Na državnem nivoju se intenzivno ukvarja z razvojem zdravstvene dispečerske službe ter pripravami zdravstva na delovanje v izrednih razmerah. Zelo aktivno se je v letih 1999-2000 vključil v pripravo Načrta zaščite reševanja ob nesrečah z večjim številom poškodovanih ali nenadno obolelih Mestne občine Ljubljana, ki je bil ob njegovem sprejetju leta 2000 vzorčni model priprave in implementacije te problematike v Sloveniji. Njegova ustreznost se je izkazala ob reševanjih leta 2010 ob prometni nesreči na avtocesti v bližini Grosuplja in leta 2012 ob balonarski nesreči na Barju.
Konec leta 2015 je bil pobudnik za pripravo največje vaje »Množična nesreča Stožice 2016«, bil je vodja priprav nanjo in vodja vaje.
Ključni namen vaje je bil preverjanje vsebinske ustreznosti, operativne uporabnosti in usklajenosti načrtov intervencijskih služb za delovanje ob množični nesreči, kot posledice terorističnega napada, s poudarkom na vzpostavitvi sistema vodenja in poveljevanja na vseh nivojih.  Ugotovitve analize vaje in iz tega izhajajoči predlogi za izboljšave služijo za pripravo in izvedbo korektivnih ukrepov, ki bodo izboljšali pripravljenost intervencijskih služb na tovrstne dogodke. 

Janko Štajnbaher

Veliko pred letom 2005, ko je prišel na Oddelek za zaščito, reševanje in civilno obrambo, je bil povezan s področjem zaščite, reševanja in pomoči ter odzivanjem na naravne in druge nesreče.
Po reorganizaciji lokalne samouprave v Sloveniji leta 1995 je bil mestni svetnik. Med leti 1997 in 2001 je bil član Sveta Gasilske brigade Ljubljana.
Po prihodu na Oddelek za zaščito, reševanje in civilno obrambo je prevzel vodenje Operativne izpostave Sever mestnega štaba civilne zaščite.
Bil je skrbnik pogodb med Mestno občino Ljubljana ter Gorsko reševalno službo - Društvom Ljubljana in Prostovoljnim gasilskim društvom Ježica za področje reševanja z višin in iz globin. Njegovo delovno področje je obsegalo tudi skrb in nadzor nad javnimi zaklonišči, s katerimi upravlja Oddelek za zaščito, reševanje in civilno obrambo.
Do leta 2016, ko se je poslovil od aktivnega delovanja v sistemu zaščite, reševanja in pomoči je sodeloval pri vodenju, podpori vodenju, koordiniranju in sodelovanju z mediji pri vseh večjih kot tudi manjših naravnih in drugih nesrečah.
Janko je pokazal izjemne osebnostne lastnosti in zavzetost za vrednote, kakršne si pri ljudeh, ki ukrepajo ob naravni in drugih nesrečah samo želimo. S svojimi izkušnjami ter umirjeno presojo posameznih situacij je prispeval k sprejemanju racionalnih odločitev, kar je omogočalo učinkovito in varno delo operativnih enot na terenu.

Mestna zveza tabornikov in Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Ljubljanski stegi

V Ljubljani delujejo taborniki in skavti v 16 rodovih in 5 stegih.
V zadnjih 20 letih se je zvrstilo veliko dogodkov in usposabljanj s področja zaščite in reševanja na katera so se skavti in taborniki odzvali. Naj omenimo le nekatere: tečaji prve in nujne medicinske pomoči, usposabljanja za postavitev začasnih bivališč, mestne vaje prve in nujne medicinske pomoči, vsakoletna mednarodna vaja vodnikov reševalnih psov, izbori v Enoto reševalnih psov Mestne občine Ljubljana, pomoč ob poplavah leta 2009 in 2010 itd..
V obdobju med septembrom 2015 in junijem 2016 so taborniki in skavti bistveno pomagali pri pomoči in podpori sistema zaščite, reševanja in pomoči. V roku 48 ur so skavti in taborniki skupaj z osebjem Oddelka za zaščito, reševanje in pomoči, Območnim združenjem Rdečega križa Ljubljana in delom Javne gasilske službe opremili in vzpostavili delovanje treh nastanitvenih centrov v Ljubljani, ki so bili tedaj eni izmed prvih tovrstnih centrov v Sloveniji. Pomagali so pri prenosu opreme in hrane ter postavitvi postelj in šotorov.
V zimi 2015/2016 so zagotavljali prostovoljce za t.i. pomoč oz. podporo pri delovanju največjega regijskega nastanitvenega centra na Vrhniki.
Spomladi in poleti 2016 so taborniki in skavti pomagali pri deaktivaciji treh nastanitvenih centrov v Ljubljani. Pomagali so pri prenosu in skladiščenju opreme ter pomagali pri čiščenju prostorov.
V času t.i. migrantske krize so skavti in taborniki skupaj z ostalim silami zaščite, reševanja in pomoči s številčnostjo, hitrim odzivom in pripravljenostjo predstavljali ključni element odziva na zahtevane naloge in potrebe.

Dušanka Turin

Dušanka Turin se je leta 2006 pridružila prostovoljni gasilski organizaciji. V svojem društvu, Prostovoljnem gasilskem društvu Zalog Spodnji Kašelj, je dejavna na številnih področjih, predvsem pa ima bogato znanje in izkušnje s področja javnega naročanja, ki jih je vpela v svoje delo v Gasilski zvezi Ljubljana. Vodila je postopke nakupov gasilskih vozil za prevoz moštev, do najsodobnejših ter tehnološko dovršenih kombiniranih gasilskih vozil za gašenje. Pripravljala je razpisno dokumentacijo, vodila, podpirala in usmerjala društva pri izpeljavi nakupov, prevzemala odgovornost za zakonitost izvedbe. Več kot 30 je bilo teh postopkov, več kot 30 krat je skupaj s člani društev, ki so s pomočjo Mestne občine Ljubljana kupovala vozila, samozavestno čakala na potek rokov, ko so bile še možne pritožbe ponudnikov. Z gotovostjo lahko trdimo, da je bilo več kot 30 gasilskih vozil ter oprema za reševanje na vodi pravočasno predana operativnim gasilskim enotam tudi zaradi Dušankinega zavedanja o poslanstvu, ki ga ima.
Za Dušanko trdimo, da je neizmerno marljiva, odgovorna, dosledna in optimistična. Njen motiv pa je predvsem pomagati po najboljših močeh k ustvarjanju pogojev za učinkovito nudenje pomoči na področju zaščite in reševanja.

Pina Maja Bulc

Pina Maja Bulc je kot članica taborniške enote za zaščito in reševanje Mestne zveze tabornikov v preteklih letih pokazala izjemno pripadnost in pripravljenost za pomoč. Že kot mladoletna članica taborniškega rodu se je prostovoljno udeleževala vaj ekip vodnikov reševalnih psov v organizaciji Mestne občine Ljubljana (kot markirantka). V vlogi načelnice  taborniškega rodu v Trnovem je skrbela, da je njen rod vedno priskrbel vsaj nekaj prostovoljcev za markiranje. V preteklih letih se je udeležila prav vseh vaj, usposabljanj in akcij, pri katerih je enota za zaščito in reševanje Mestne zveze tabornikov zagotavljala svoje prostovoljce. V zadnjem letu je bila zelo aktivna pri begunski situaciji, saj je bila prisotna tako pri postavljanju nastanitvenih centrov v Ljubljani kot tudi pri izvajanju sprejema in nastanitve migrantov v centru na Vrhniki.
V preteklih dveh letih se je udeleževala vaj ekipe prve in nujne medicinske pomoči v sklopu enote za zaščito in reševanje Mestne zveze tabornikov Ljubljana, v jeseni 2016 pa se je udeležila tečaja prve in nujne medicinske pomoči v organizaciji Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo.
Kot mentorica na tečajih za vodje taborniških skupin, članica kolegija načelnikov ljubljanskih taborniških rodov ter članica komisije za vzgojo in izobraževanje ter delo z odraslimi v krovni organizaciji Zveze tabornikov Slovenije, si aktivno prizadeva za večje vključevanje tabornikov v sistem zaščite in reševanja ter prepoznavanje tabornikov kot koristnega člena pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Plaketo je prejel Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Ljubljana

Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Ljubljana deluje v sistemu zaščite in reševanja na območju današnje Mestne občine Ljubljana od samega začetka. Bolj tvorno, aktivno, iniciativno in inovativno pa zadnjih nekaj letih.
V skladu z Zakonom o Rdečem križu skrbijo za usposabljanja s področja prve pomoči različnih zahtevnostnih stopenj in za različne ciljne skupine (osnovne in srednje šole, za voznike motornih vozil, laike, zaposlene itn.). Prav tako zagotavljajo tri ekipe prve pomoči za pomoč ljudem v sistemu zaščite, reševanja in pomoči Mestne občine Ljubljana v primeru naravnih nesreč, kot tudi nastanitveno enoto za državno raven.
Na področju prve in nujne medicinske pomoči smo skupaj z Reševalno postajo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Oddelkom za zaščito, reševanje in civilno obrambo razvili enoten način ocenjevanja. Od leta 2014 vsako leto skupaj s prej omenjenimi deležniki organizirajo t.i. mestno vajo ekip prve pomoči Rdečega križa in nujne medicinske pomoči društev, ki delujejo v sistemu zaščite, reševanja in pomoči Mestne občine Ljubljana. Vaje se udeleži do 20 ekip. Gre za primer vzorčnega sodelovanja, ki je sicer nedorečeno na državnem nivoju.
Lani so sodelovali pri organizaciji preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči 24 evropskih držav - Evropskega srečanje ekip prve pomoči, (First Aid Convention in Europe)  »FACE 2016«, ki je potekalo v Ljubljani.
Od leta 2013 izvajajo projekt »Sem sreča v nesreči« - preventivne delavnice ukrepanja pred, ob in po nesreči v sodelovanju s četrtnimi skupnostmi, prostovoljnimi gasilskimi društvi in Oddelkom za zaščito, reševanje in civilno obrambo in Oddelkom za predšolsko vzgojo in izobraževanje. Ciljne skupine so osnovnošolci, srednješolci in odrasli v Mestni občini Ljubljana.
Leta 2014 sta Območno združenje Rdečega križa Ljubljana in Oddelek za zaščito, reševanje in civilno obrambo kot prva na lokalnem nivoju skupaj zasnovala koncept prve psihosocialne pomoči glede na potrebe prebivalcev, prizadetih po nesreči v Sloveniji. Po vzoru izkušenj iz tujine je danes s pomočjo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje in izkušenih psihologov Policije na voljo 15 usposobljenih prostovoljcev za nudenje moralne opore. Ekipe nudijo pomoč sočloveku s pogovorom, tolažbo ter nasveti za kar je poleg znanja in sposobnosti vživeti se v prizadetega nujen tudi primeren pristop do soljudi. Posebna pozornost je posvečena otrokom, starejšim in drugim ranljivim skupinam. Območno združenje Rdečega križa Ljubljana zagotavlja tudi preskrbo z nujnimi  življenjskimi potrebščinami in opravlja druge naloge glede na razmere in potrebe ob naravnih in drugih nesrečah. Svoje znanje, trud, čas in pomoč so nudili  tako  prebivalcem Mestne občine Ljubljana ob poplavah leta 2010, kot tudi  poplavljencem v Bosni in Srbiji leta 2014, ko so bili ena izmed mnogih humanitarnih organizacij, ki so zbirale pomoč.
Zaposleni in prostovoljci Območnega združenja Rdečega križa Ljubljana so v zimi 2015/2016 pomagali pri vzpostavitvi in vodenju nastanitvenih centrov ob povečanem številu migrantov na naših tleh.
S svojim humanitarnim delom vsakodnevno lajšajo tegobe in omogočajo preživetje tistim, ki so pomoči najbolj potrebni in so navadno nevidni.
Prostovoljci in zaposleni Območnega združenja Rdečega križa Ljubljana so zgled tovarištva in človeške sočutnosti ter vlivajo zaupanje mnogim, da niso sami v stiski.
V času naravnih in drugih nesreč so vedno in povsod bili pripravljeni pomagati znotraj sistema zaščite, reševanja in pomoči Mestne občine Ljubljana in so trden porok, da bodo pomoči potrebni prebivalci vedno lahko računali na njih.