petek, 11. 5. 2012

20 let Javnega stanovanjskega sklada MOL

Ob 20. obletnici ustanovitve pravnega prednika Javnega stanovanjskega sklada MOL - Stanovanjskega sklada ljubljanskih občin - je bil 10. maja 2012 v Mestni hiši posvet o prehojeni poti in prihodnjih ciljih.

V uvodnem pozdravu je župan Zoran Janković pohvalil delo JSS MOL, ki z inovativnostjo omogoča meščankam in meščanom, še posebej tistim s posebnimi potrebami, pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj. Najtežje pri našem delu se mu zdi prav to, da kljub prizadevanjem ne moremo omogočiti najema stanovanj vsem, ki izpolnjujejo pogoje. In prav tako mu je žal za občanke in občane iz velikega števila slovenskih občin, ki nimajo nikakršne javne pomoči. Po spominu na pretekle projekte (npr. težave pri dokončanju soseske Celovški dvori) je izpostavil prihodnje načrte, kjer je ključnega pomena možnost večjega zadolževanja, ki bi omogočila ne le več stanovanj temveč tudi priložnosti za gospodarstvo.

V nadaljevanju je prevzel besedo dr. Igor Šoltes, predsednik Računskega sodišča Slovenije, vendar v funkciji dolgoletnega predsednika Upravnega odbora SSLO. Spomnil je, da je sklad nastal zaradi nesoglasij med bivšimi ljubljanskimi občinami ter Mestom Ljubljana kot posebno družbeno politično skupnostjo. Zahvalil se je prvemu predsedniku ob ustanovitvi SSLO g. Borisu Andreéju in njegovemu nasledniku na mestu direktorja g. Tomažu Tomažinu. Ves čas je bila pričakovana večja podpora predvsem pri statusnem urejanju s strani države, tako glede neprofitnih stanovanjskih organizacij kot stanovanjskih skladov. Prav tako tudi sedaj pogreša strateški razmislek na državni ravni, vključno s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije, kjer so se ob reviziji gospodarjenja z državnim nepremičnim premoženjem pokazali primeri neracionalnega gospodarjenja. Pričakuje več inovativnosti, kot vzor pa je lahko mestni sklad, ki v formalnih okvirih išče poti novih rešitev.

Julka Gorenc, vodja sektorja dejavnosti JSS MOL, je predstavila zgoščen pregled skozi 20 let, tako reorganizacije, ključne projekte, izvedbo javnih razpisov ter kakovostno odločanje o pravicah občanov in občank kot tudi bodoče načrte.

Dr. Srna Mandič je izpostavila, da se zdi prispevek JSS MOL v teh 20 letih tako samoumeven, da se spregleda, kako pomemben je predvsem zato, ker:
- je dosegel razvoj v težkih okoliščinah tranzicije, ko so se ukinjale stare vrednote in se nadomeščale s pričakovanji, da bo trg zadostna rešitev,
- zagotavljanje najemnih stanovanj pomeni prispevek k lokalni ekonomiji in je to tudi možnost prihodnjih vzpodbud,
- je moral biti JSS MOL iznajdljiv ob relativno majhni podpori države, da se je odzival na spremenjene potrebe in je bil s tem vlečni konj novih idej.

Mag. Dušan Blaganje je to srečanje ocenil kot enega redkih veselih dogodkov na stanovanjskem področju. Obseg stanovanjske gradnje, ki ni sledil načrtom iz Nacionalnega stanovanjskega programa je bil zamujena priložnost gradbeništva, ki se je osredotočalo na cestni program. Žal na stanovanjskem področju ne deluje nobena nacionalna politika in zato je toliko pomembneje, da se je JSS MOL izkazal ne le skozi število zagotovljenih stanovanj temveč tudi skozi iskanje inovativnih rešitev. Predvsem potrebujemo stanovanjsko politiko na državni ravni, saj bi lahko izvajali pametne ukrepe tudi brez novega nacionalnega programa, kar je vidno tudi na ljubljanski lokalni ravni.

Dr. Andreja Cirman je prav tako prepričana, da rešitev na stanovanjskem področju ni v tem, da bi vsakdo imel svoje lastniško stanovanje ali hišo. Tudi v drugih državah so se, predvsem v krizi, pokazale slabosti popolne individualizacije reševanja stanovanjskih vprašanj. Pokazalo pa se je tudi obratno, da so tam, kjer je bil razvit močni javni sektor na socialnem področju, kamor sodi tudi stanovanjska oskrba, lažje omejevali posledice gospodarske krize oz. bili bolje usposobljeni za nadaljnjo gospodarsko rast. Dobro razvit stanovanjski sektor je lahko blažilec gospodarske krize. Prav zato kot predstavnica akademske sfere zelo rada sodeluje pri načrtovanju novih programov JSS MOL, ki se nato uresničujejo v dobrobit ljudi.

Predsednik Sveta za varstvo pravic najemnikov stanovanj v MOL dr. Samo Uhan se žal ni mogel osebno udeležiti, je pa poslal pismo, v katerem je izpostavil, da je bil svet ustanovljen že leta 1997 in je po organizacijskih problemih začel delovati v letu 2000, ko je na načelih mednarodnih zavez sprejel načela svojega delovanja. Že na začetku je svet ugotovil, da so najemniki premalo seznanjeni s svojimi pravicami in dolžnostmi oz. institucijami, ki jim lahko pomagajo. Zato je izdal brezplačno brošuro z vsemi osnovnimi napotki, ki je naletela na pozitiven odziv. Sodeloval je z Varuhom človekovih pravic predvsem na področju potrebnih sprememb zakonodaje. Organiziral je strokovne razprave in okrogle mize. Tudi v prihodnje bo svet deloval zoper stigmatizacijo najemnikov kot bodisi »socialnih podpirancev« bodisi »privilegirancev« in nadaljeval svoje dobro sodelovanje z JSS MOL.

Mestni svetnik in predsednik Sveta za preprečevanje arhitektonskih in komunikacijskih ovir Sašo Rink je predstavil dobre izkušnje v sodelovanju z JSS MOL na področju skrbi za ljudi s posebnimi potrebami. Ne le da je pri vseh novogradnjah javnih stanovanj zagotovljenih 10 % stanovanj za ljudi z gibalno oviranostjo, temveč so tudi dodatna stanovanja z zmanjšanimi komunikacijskimi ovirami za gluhe in slepe ljudi. Dobro je sodelovanje z Zvezo paraplegikov ter njihovim arhitektom za iskanje čim boljših rešitev. In prav tako je dobro sodelovanje z drugimi nevladnimi organizacijami, ki skrbijo za nastanitveno podporo. Zelo pohvalno je, da gre za zavestno pozitivno diskriminiranost (lažji dostop do stanovanja) za ljudi s posebnimi potrebami, predvsem pa tudi za veliko razumevanje njihovih specifičnih potreb.

Dr. Bojan Dekleva iz društva Kralji ulice je nadaljeval s področjem reševanja problemov brezdomstva. Število brezdomcev žal narašča iz različnih razlogov. V razvitih državah EU se je uveljavil princip »najprej stanovanje«, ki ga skozi mednarodne projekte in podporo lokalne skupnosti razvijajo tudi v društvu Kralji ulice kot program nastanitvene podpore tako v stanovanjih, ki jih najemajo na trgu kot od JSS MOL. Skozi dosedanje sodelovanje se vidijo potrebe nadgrajevanja le-tega pri širši psiho-socialni podpori tudi drugih najemnikov bivalnih enot ter širše. Kaže se potrebnost službe, ki bi pomagala ljudem v stiski, da bi preprečili deložacije in ponovni prehod v brezdomstvo. Prav v sodelovanju z JSS MOL, ki gre v svojem razumevanju potreb ljudi in osebni angažiranosti preko omejitev pristojnosti, bo možno iskati nove poti ohranjanja bivališča kot osnovne človekove pravice.

Mojca Švigelj Črnigoj je predstavila projekt izgradnje Novih Poljan, kjer je šlo za revitalizacijo degradiranega območja (saj ga je v preteklosti zasedala JLA s svojimi oskrbnimi funkcijami in je bilo zaradi tega izločeno iz mestnega tkiva) in je bilo hkrati predhodnica javno zasebnega partnerstva, saj sta dva niza stanovanj javna in dva tržna. Prav tako so na osnovi avtorske natečajne rešitve v izvedbeni fazi sodelovali štirje arhitekti. Kasneje je bila soseska kakovostno nadgrajena z objektom bivalnih ateljejev za vizualne umetnike. Da bi bil projekt realiziran v celoti, bi bilo potrebno zgraditi peš brv čez Ljubljanico in podhod pod železniško progo.

Matija Bevk iz arhitekturnega biroja Bevk – Perović je najprej prejel čestitke za I. nagrado natečaja za NUK II, ki je zadnja med mnogimi doslej pridobljenimi, med drugimi tudi za celovito rešitev stanovanjskega naselja neprofitnih najemnih stanovanj.
V svoji predstavitvi se je osredotočil na pomen zunanjega prostora – skupne dnevne sobe stanovanjskega naselja. Rešitve so prikazane v naseljih neprofitnih najemnih stanovanj v Polju I (vmesni pas med objekti, ki je artikuliran), na Cesti v Gorice, kjer gre pri vsakem nizu objektov za dva različna atrija, ter Polju II, kjer se objekti in zunanje površine izmenjujejo kot šahovsko polje.

Robert Potokar je predstavil projekt Centra starejših Trnovo, kjer gre za združevanje javnega in zasebnega investitorja ter več funkcij: dom starejših, oskrbovana stanovanja, prostori četrtne skupnosti in oskrbni prostori (lekarna, frizer, kava bar) ob ohranjenem parku z velikimi drevesi. Kot posebno kakovost dobrega sodelovanja z investitorjema je izpostavil, da je bil projekt uresničen,kot je bil predlagan v zmagovalni natečajni rešitvi (ni bil prisilno popravljan zaradi »racionalizacije«) in celo več. V okviru investicijskih sredstev smo omogočili tudi postavitev skulptur študentov ALU v javni prostor parka. Center starejših Trnovo živi in je prostor druženja vseh generacij iz tega območja.

Mitja Majnik, direktor Imos d.d., je skozi posamezne projekte od Novih Poljan, Topniške 58, Gradaške 16, tomačevskih hišic, energetske sanacije Kvedrove 17 in Steletove 8, Polja I in II ter več drugih prikazal naše dolgoletno sodelovanje in sinergijo javnega investitorja ter strokovnega inženiringa.

Mag. Franci Props, direktor SPL d.d., je predstavil ne le delovanje največjega upravnika v Sloveniji in največjega poslovnega partnerja JSS MOL na tem področju, temveč tudi možnosti kakovostnega nadgrajevanja teh za občane in občanke, tako lastnike kot najemnike, pomembnih storitev. V mnogih primerih so upravniki skupaj z JSS MOL predlagali boljše rešitve v predpisih, ki urejajo to področje. Ob zaključku je JSS MOL kot velikega poznavalca razmer na stanovanjskem področju in konstruktivnega sogovornika povabil v Zbornico za poslovanje z nepremičninami.


Posvetu je sledilo še odprtje razstave stanovanjskih projektov JSS MOL v preteklih 20. letih.

Prof. Peter Gabrijelčič, dekan Fakultete za arhitekturo, je ob svojem nagovoru izpostavil predvsem to, da so objekti grajeni z omejenimi sredstvi za namen neprofitne oddaje v najem vzgled dobre arhitekture. Prav na teh primerih se je tudi povečalo zanimanje za sodelovanje na natečajih JSS MOL, saj so natečajne rešitve tudi uresničene tako glede objektov kot kakovostnega zunanjega prostora. In JSS MOL s tem kaže dobro prakso stanovanjske gradnje, ki je ogledalo tudi zasebnim projektom.

JSS MOL