sreda, 12. 6. 2013

Ljubljana na kolesarski konferenci Velo-city 2013

Podžupan profesor Janez Koželj in koordinator za kolesarjenje v MOL Janez Bertoncelj sta na največji mednarodni kolesarki konferenci Velo-city 2013 na Dunaju predstavila dosežke in prizadevanja na področju kolesarjenja v Ljubljani.

Na Dunaju poteka največja kolesarska konferenca Velo-city 2013 s številnimi spremljajočimi dogodki. Konferenca nosi podnaslov »Zvok kolesarjenja – urbane kolesarske kulture« in združuje 1200 predstavnikov mest, odločevalcev, politikov, prometnih načrtovalcev, inženirjev, strokovnjakov s področja prometa, mobilnosti, zdravja in družboslovja z različnih koncev sveta. Med njimi sta tudi podžupan profesor Janez Koželj in koordinator za kolesarjenje v MOL Janez Bertoncelj, ki predstavljata dosežke na področju trajnostne mobilnosti v Ljubljani, s poudarkom na kolesarjenju.

Kolesarjenje kot DNK Ljubljane

Prof. Janez Koželj je skupaj s članom Odbora za urejanje prostora in urbanizem MOL mag. Blažem Lokarjem predstavil sistematičen in postopen pristop k temu, da kolesarjenje postane del genskega zapisa Ljubljane. Izpostavila sta nekaj projektov in ukrepov, ki so pomemben doprinos k zastavljenemu cilju. Med njimi je projekt CIVITAS Elan, v sklopu katerega smo pripravili več deset dogodkov, ki so kolesarjenje umestili na »dnevni red« politikov, strokovnjakov in javnosti, predvsem pa smo s tem omogočili sodelovanje pri oblikovanju ukrepov za izboljšanje kolesarjenja v mestu. O tem smo skupaj z novo Prometno politiko Mestne občine Ljubljana, z uresničevanjem katere nameravamo doseči ambiciozne cilje do leta 2020, razvili Priročnik za prometno načrtovanje, ki vsebuje tudi dobre prakse pri načrtovanju kolesarskih poti, križišč, stez idr. Nekaj ukrepov, ki so se v tujini izkazali za koristne, smo »za pokušino« uvedli tudi v Ljubljani, med njimi kolesarski žep in prednost v križiščih za kolesarje na določenih odsekih. S tem smo pokazali, da lahko s pristopom »od spodaj navzgor« ljudem ponudimo nekaj novega – spremembe, ki ji lahko tudi v praksi preizkusijo.

Nove mobilnostne vrednote se odražajo pri odzivu javnosti in politični podpori kolesarjenju. Eden uspešnejših projektov za spodbujanje kolesarjenja je zagotovo samopostrežni sistem izposoje koles Bicike(LJ). Načrtujemo tudi izboljšanje infrastrukture, nove mostove za kolesarje, povezave med zdaj prekinjenimi kolesarskimi stezami in druge ukrepe, ki bodo temeljili na učinkovitosti, varnosti, boljši dostopnosti in povezanosti. Z navedenimi izvedenimi ukrepi smo dosegli, da se je delež poti, opravljenih s kolesom, od leta 2009 povečal za 27 %, pričakujemo pa, da se bo do leta 2015 s vrsto novih ukrepov še povečal, tako da bomo beležili 40 % porast.

Sobivanje pešcev in kolesarjev

Janez Bertoncelj se je na Dunaju posvečal kolesarjenju v območju za pešce, in sicer s prispevkom »Ti hodiš, jaz kolesarim – sobivanje pešcev in kolesarjev v območju za pešce«, ki izhaja iz aktualnega kolesarskega projekta Champ. Strpno sobivanje pešcev in kolesarjev je v urbanem okolju nedvomno zelo pomembno, še prav posebej v območjih za pešce, kjer je uporaba vozil in drugih oblik gibanja prostorsko in časovno omejena in se običajno ureja z ustreznim predpisom. Tema je za Ljubljano pomembna zlasti, odkar se je območje za pešce v preteklih letih razširilo in pomeni skupni prostor za omenjeni skupini prometnih udeležencev.

Kolesarjenje je v teh območjih v grobem možno urejati s prostorskimi ali časovnimi omejitvami, kombinacijo obeh ali pa teh omejitev ni; tako pešci kot kolesarji se v območju za pešce ravnajo po načelu skupnega prometnega prostora (shared space) in nepisanih pravilih medsebojnega spoštovanja. Sobivanje obeh skupin udeležencev tako v nekaterih okoljih ne predstavlja nikakršnega problema, v drugih pa so konflikti pogosti in moteči, tako da sobivanje, utemeljeno na toleranci obeh skupin uporabnikov javnega prostora, spremljata mobilnostni in komunikacijski šum. Je sploh možno poiskati univerzalno rešitev za vsa urbana okolja, ne glede na zgodovino, kulturne in prometne navade? Ob vsem tem se poraja še veliko drugih vprašanj, na katera smo poskusili odgovoriti že na delavnici v sklopu projekta Champ konec maja, rezultate omenjenega srečanja pa je kolesarski koordinator predstavil tuji javnosti na Dunaju.

Podrobnejši program konference je objavljen na spletni strani le-te.