četrtek, 8. 5. 2008

Medkulturnost ne sme biti problem

Na okrogli mizi Vloge prestolnic v medkulturnem dialogu in ustvarjanju aktivnega sožitja so govorci predstavili različne poglede na medkulturnost v prestolnicah in morebitne težave, s katerimi se na tem podorčju soočajo.

Županja Sarajeva Semiha Borovac je poudarila, da zanje multikulturnost ni nekaj novega, temveč mesto s tem živi že od njegovega nastanka dalje.
Tudi Luksemburg je izrazito večkulturno mesto, v katerem je v zadnjih letih zelo izrazita metropolizacija, kar pomeni, da veliko število ljudi v Luksemburg hodi le na delo, dejansko živijo pa v drugih, sosednjih državah. Mesto si prizadeva, da bi v prihodnosti te ljudi zadržalo, zato na različne način spodbujajo integracijo. Pri tem je zelo pomembna komunikacija, »Jezik je bistveni del naše identitete in naša prednost je, da smo zelo odprti do drugih jezikov,« je dejal župan Luksemburga Paul Helmiger. Tako lahko na njihovih občinskih uradih poleg v uradni francoščini meščani dobijo informacije še v treh jezikih, ustanovili pa so tudi več mednarodnih šol.
Varšava se v preteklosti ni srečevala s priseljevanjem, zdaj pa je že nastalo nekaj novih manjšin in pričakujejo, da jih bo v prihodnje še več. Zato se, kot je povedala županja Hanna Gronkiewiez Waltz, želijo na to pripraviti, da ne bi prišlo do nestrpnosti med različnimi kulturami oziroma da bi med njimi odpravili ločnice.
Predstavnik Ankare je poudaril, da Ankara predstavlja pomemben dejavnik za dialog med civilizacijami, saj sodeluje tako z islamskih svetom kot tudi z Evropo, ter da je njena težnja mir, ne konflikti.
Kot izziv pa na integracijo gledajo v Vilni, kamor je v zadnjih letih prišlo veliko  priseljencev iz Rusije, Belorusije in Kitajske še precej povečalo, vendar, kot je zatrdil podžupan Artur Liudkovski, bodo morebiten pojav rasizma uspešno rešili, saj je Vilna že od nekdaj bila medkulturno mesto.
Čeprav je v Talinu odstotek priseljevanja izjemno majhen, pa si vseeno prizadevajo, da bi Talin postal tolerantno mesto z evropskimi vrednotami. »Izkušnje kažejo, da so mesta mnogo bolj učinkovita pri integraciji kot države in tudi lahko močno pripomorejo k oblikovanju integracijske politike,« je izpostavil požupan Deniss Boroditš.