Podeljena so priznanja MOL na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, s katerimi izkažemo hvaležnost in pozornost posameznikom in organizacijam, ki nam pomagajo v nesrečah, torej takrat, ko pomoč najbolj potrebujemo.

Zahvalne listine so prejeli:

Služba nujne medicinske pomoči - Enota splošne nujne medicinske pomoči, Zdravstvenega doma Ljubljana

S požrtvovalno, dobro organizirano in takojšnjo strokovno pomočjo ponesrečencem balonarske nesreče na Barju, kjer je 23. avgusta leta 2012 strmoglavil balon z 32 potniki, so pomagali ponesrečencem in omilili posledice nezgode.
Prehospitalna enota Ljubljana je v Sloveniji največja in najbolje opremljena tovrstna enota. V okviru splošne nujne medicinske pomoči na ljubljanskem območju delujejo 4 ekipe, ki izvajajo nujne intervencije v primeru življenju ogrožajočih stanj in poškodb. Hkrati osebje teh enot oskrbuje paciente v nujni ambulanti Splošne nujne medicinske pomoči v Urgentnem bloku Univerzitetnega Kliničnega Centra štiriindvajset ur na dan, vse leto, ne glede na praznike in dneve počitka. Prav tako po potrebi opravljajo nujno medicinsko oskrbo na d,omu.
Zgovoren je podatek, da so v letu 2012 v ambulanti Splošne nujne medicinske pomoči pregledali 35.636 pacientov, ekipe Prehospitalne enote Ljubljana pa opravile 2.623 nujnih intervencij pri življenjsko ogroženih pacientih na terenu. Povprečno število nujnih intervencij je bilo 7,2 v 24 urah. Temeljne postopke oživljanja pa so uporabili pri 139 bolnikih.

Prostovoljno gasilsko društvo Podgorica - Šentjakob

Sistem varstva pred naravnimi nesrečami danes gasilcem nalaga drugačne naloge, kot v preteklosti. Vodstvo in člani prostovoljnega gasilskega društva Podgorica-Šentjakob so se na nove izzive ustrezno pripravili. Vrhunska usposobljenost, stalno izobraževanje in pridobivanje novih znanj, povezano z ustrezno organiziranostjo in opremljenostjo za pomoč, jim omogoča, da se učinkovito odzovejo na vse izzive, ki jih pred njih postavlja življenje.
Poleg intervencij v okolju, iz katerega izhajajo, so pomembno prispevali pri odpravljanju posledic ujm v Mestni občini Ljubljana in na konkreten način pokazali solidarnost, ko je bilo treba pomagati pri odpravljanju posledic ujm po Sloveniji. Naj omenimo le lanskoletno pomoč pri gašenju požarov v Slovenski Istri in vodni ujmi v Mozirju. Da so svoje delo opravili z odliko, dokazujejo tudi številne javne zahvale ljudi, ustanov in organizacij, ki so jim pomagali.
Zavedajo se »da na mladih svet stoji«, zato veliko pozornost posvečajo delu z mladimi tako v društvu kot v sodelovanju s šolami in vrtci. Da so pri tem uspešni, dokazuje tudi dejstvo, da tretjino njihovega članstva predstavljajo prav mladi, ki so uspešni tudi na tekmovalnem področju na vseh nivojih, od mestnega do državnega. Rezultat odličnega dela in dobrih medsebojnih odnosov v društvu pa je dejstvo, da so v sistemu točkovanj vseh aktivnosti oziroma dejavnosti prostovoljnih gasilskih društev Mestne občine Ljubljana že četrto leto zapored ocenjeni kot najboljše društvo. To je lepa popotnica za delo v bodoče in najlepše priznanje, ki ga lahko dobijo ob 90-letnici obstoja, ki jo bodo praznovali prihodnje leto.

Prostovoljno gasilsko društvo Barje

Začetki prostovoljnega gasilstva na Barju segajo že v leto 1895, uradno pa je bilo prostovoljno gasilsko društvo ustanovljeno leta 1922. V vsej svoji zgodovini je izstopalo po prizadevanjih za doseganje visoke stopnje strokovnega delu na področju prostovoljnega gasilstva, tako da je bilo velikokrat vzor ostalim društvom v ljubljanski gasilski organizaciji. Društvo je neločljivi del javne gasilske službe Mestne občine Ljubljana.
Poleg osnovnega preventivnega in operativnega dela pozornost v društvu posvečajo pozornost delu z mladimi, omogočajo jim koristno in varno preživet prosti čas. Operativni člani s svojim delom in zgledom skrbijo za stalen dotok mladih ljudi v svoje vrste. V pestrih programih dela se najde dejavnost za vse kategorije članstva, v medsebojnih bolj ali manj delovnih druženjih jim je uspelo stkati gosto in trdno socialno mrežo.
Ob velikih poplavah leta 2010 je bilo področje Ljubljanskega Barja, ki ga pokriva društvo eno najbolj ogroženih, saj je voda segala praktično do praga gasilskega društva. Društvo je opravilo ogromno število intervencij, najprej na območju Viča, kasneje pa na operativnem okolišu, ki ga pokriva. Intervencije so se vrstile ena za drugo kar celih deset dni. Med člani in članicami ni nihče pomislil na utrujenost, na to, da se česa ne da narediti.
Izredno pomembno vlogo je enota Prostovoljnega gasilskega društva Ljubljana Barje opravila ob nesreči balona dne 23.8.2012. Na mesto nesreče je prispela neposredno za Gasilsko brigado Ljubljana. Člani enote so pričeli z nudenjem prve in nujne medicinske pomoči, 11 članov je oskrbovalo opekline, zlome, izvajalo prenose ponesrečencev.
Naloge, katere so opravljali, so bile zahtevne, okoliščine stresne. Kljub temu so jih opravili strokovno in brez oklevanja.
Tudi po končanih reševalnih aktivnostih so člani PGD Barje ostali na prizorišču nesreče, nudili pomoč pripadnikom drugih služb (policija, reševalci, sodna medicina, preiskovalci) in zadnji zapustili kraj dogodka.

Plaketo je prejel:

Ciril Bricelj

Ciril je že od mladih nog »pri gasilcih«. Širše v sistem zaščite, reševanja in pomoči pa se je vključil v začetku devetdesetih let v takratni Občini Ljubljana. Uspešno je združeval znanje in izkušnje, ki si jih je pridobil v gasilskih vrstah in to prenašal v enote in službe Civilne zaščite. Še posebej močan pečat je pustil v ekipi za podporo Enote za hitre intervencije. Postavljal je pravila in standarde oskrbe enot, ki so v primeru naravnih in drugih nesreč pomagale prizadetim. Nemalokrat je ob pomoči svojih »soborcev« v ekipi, v nemogočih razmerah, zagotavljal prehrano in napitke. In to kakšno! Priprava hrane na terenu, kuhanje s pomočjo terenske kuhinje, ki jo je tudi pomagal projektirati in izpopolnjevati s svojimi praktičnimi izkušnjami, mu je bilo v veliko veselje. Mnogi pripadniki Civilne zaščite, ki so se udeleževali vaj in usposabljanj, na katerih se je jedlo »iz Cirilove kuhinje«, se ga spominjajo kot vedno nasmejanega in v belo haljo odetega prijatelja. Vsi so vedeli, da pri Cirilu ni prostora za hrano iz pločevink, ampak vedno ponudi nekaj dobrega iz »svojega kotla«.
Oskrba enot, služb in organov vodenja in prebivalstva na prizadetem območju predstavlja ogromen logistični zalogaj pa tudi velik fizični napor. Obojemu je Ciril Bricelj kos. Njegov delovnik pri zagotavljanju prehrane za se ne konča zvečer, ampak se takrat prične čas, ko s svojo ekipo že načrtuje pripravo obrokov za naslednji dan. Zjutraj pa je spet prvi na nogah in po okolici, ko drugi še počivajo, že diši po sveži kavi. In tako vse do konca usposabljanja ali intervencije. Tudi danes ni nič drugače.
Ciril Bricelj je priden, marljiv, nanj se lahko zaneseš, saj ima spoštovanja vreden odnos do odgovornosti. Prevzete in zaupane mu naloge vedno opravi uspešno, pri delu v ekipi za oskrbo pa nikoli ne pozabi na besede spodbude in pohvale.
V okviru Prostovoljnega gasilskega društva Bizovik sodeluje tako v organizacijskih pripravah na intervencije kot v njihovi izvedbi in si tako nabira izkušnje. Zaveda se, da operativne enote za zaščito, reševanje in pomoč na terenu lahko delujejo uspešno in učinkovito zgolj ob primernem vodenju in logistični podpori, ki jo s svojim delom, skupaj s sodelavci, zagotavlja tudi on. Za operativno sposobnost prostovoljnega gasilskega društva Bizovik skrbi tudi v vlogi gospodarja društva. Kot vedno, je tudi v tem primeru zahteven in natančen. Zaveda se, da področje zaščite, reševanja in pomoči zahteva celega človeka, zato temu nesebično posveča svoj prosti čas.
Ciril Bricelj ima izrazit čut do človeka v stiski, naklonjen odnos do ljudi ter sposobnost delovanja v skupini. Te lastnosti pripadniki sistema zaščite, reševanja in pomoči v Mestni občini Ljubljana najbolj cenimo!

Zaščita in reševanje v MOL v letu 2012

Sile zaščite in reševanja Mestne občine Ljubljana so v letu 2012 poleg številnih posredovanj pri nezgodah, požarih in poplavah ter hkrati s preventivno dejavnostjo izvedle ali sodelovale pri naslednjih zahtevnejših posegih:

• Izvedeni so bili protipoplavni ukrepi povečanja pretočnosti posameznih vodotokov na Ljubljanskem barju in pretočnosti Malega grabna, ki je razbremenilni kanal reke Gradaščice. Ta poseg se je izkazal kot odločilen za preprečitev poplavljanja Malega grabna ob jesenskih visokih vodah.
• Pomagale so pri reševanju »balonarske nesreče« na Ljubljanskem barju. V tem primeru se je še kot posebej pomembna izkazala pripravljenost tistega dela sil zaščite in reševanja, ki so usposobljene za prvo nujno medicinsko pomoč. Te so skupaj s poklicnimi reševalci nudile pomoč ponesrečencem in na ta način omilile posledice nesreče.

Sile zaščite in reševanja MOL so pomagale tudi drugod po Sloveniji;
- ob vodni ujmi v Mozirju ter pri
- gašenju požarov v okolici Ilirske Bistrice in Črnega kala.
Na ta način je Mestna občina Ljubljana izkazala solidarnost s prizadetimi ob naravnih nesrečah drugod po Sloveniji, kot jo je bila tudi sama deležna ob poplavah leta 2010.