V petek, 7. maja 2010, je v počastitev mestnega praznika Ljubljane na Ljubljanskem gradu potekala slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana.

Na današnji slavnosti seji je župan Zoran Janković podelil najvišja priznanja mesta Ljubljana.

Naziv častni meščan Ljubljane sta prejela Ana Nuša Kerševan in Janez Stanovnik.

Nagrade mesta Ljubljana so dobili kipar Jakov Brdar, umetnostni zgodovinar dr. Lojze Gostiša, prof. dr. Rajko Šugman in igralec, lutkar ter režiser Robert Waltl, prejemniki plaket mesta Ljubljana pa so: prostovoljka v humanitarnem društvu Nikoli sam Ivanka Jerman, višja medicinska sestra Centra za multiplo sklerozo Nevrološke klinike KC Ljubljana Mojca Prusnik, Klinični oddelek za perinatologijo Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Živalski vrt Ljubljana, Mestna zveza prijateljev mladine Ljubljana in Smučarsko skakalni klub Ilirija.

Zbrane goste sta nagovorila ljubljanski župan Zoran Janković in predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk.

Župan Zoran Janković je v svojem slavnostnem govoru dejal: "Radosten in ponosen vas danes pozdravljam v osrčju Ljubljanskega gradu, kjer smo se zbrali v počastitev mestnega praznika – Dneva Ljubljane, ko skupaj z nami praznuje tudi Evropa.

9. maja 1945 se je rodilo posebno in nepozabno jutro. S sirenami z Gradu je bila Ljubljani oznanjena težko pričakovana in odločno izbojevana svoboda. Mesto Heroj je s partizansko vojsko pregnalo okupatorja in premagalo Žico, ki je grozeče obdajala Ljubljano in omejevala življenja Ljubljančank ter Ljubljančanov.

Danes se spominjamo svetlega mejnika polpretekle zgodovine, obeležujemo 65. obletnico zmage nad nacizmom. Izbojevali so jo naši starši, stari starši, bratje in sestre, prijatelji in tovariši. Ljubljano so osvobodili pogumni, z drznimi in častnimi dejanji, s solzami, ranami in prelito krvjo. Predanost mestu in domovini ter ljubezen do svobode jih je vodila, da se niso vdali v usodo, predali sovražniku ali zatajili svojih korenin. Izbrali so upor in odpor ter pri tem dali nekateri tudi največ – svoja življenja.

Da nobena žrtev ni bila zaman, lahko danes pokažemo tako, da priznavamo in spoštujemo dejanja, ki so pomembno ukrojila preteklost in razvojno pot našega mesta. Da smo ponosni na Ljubljano, ki je svobodna in sodobna evropska prestolnica. Da živimo vrednote, ki so vodile v zmago in boljši svet. In nenazadnje, da smo za spravo, vendar brez spreminjanja ali potvarjanja zgodovine, ki je ena sama in jo moramo spoštovati. Učimo se je od tistih, ki so jo doživeli in jo opisujejo v prvi osebi ednine.

Med njimi, ki so ljubezen do domovine dokazali na najlepši in hkrati najtežji način, ima prav posebno mesto tovariš Janez Stanovnik, oče naroda, ki je s svojimi prizadevanji pomembno prispeval k svetli prihodnosti naše Ljubljane. Počaščen sem, da v zgodovino mesta z zlatimi črkami danes zapisujemo prav njegovo ime.

Zlato obarvane bodo odslej tudi črke nekdanje ljubljanske županje Ane Nuše Kerševan, ki v spomin in čast vsem, ki so nam izbojevali svobodo, z ljubeznijo in vztrajnostjo neguje Pot ob žici. To je pot, ki bo najbolj množično obiskana prav na praznik Ljubljane in je pot, zaradi katere in s katero živi poguma polna preteklost, na katero bodimo ponosni.

Kot preteklost ima Ljubljana tudi svojo sedanjost in verjamem, da pred seboj še svetlejšo prihodnost. Živimo v odprtem in gostoljubnem mestu, ki ga zunaj domačih meja uvrščajo med najbolj idilična, najvarnejša in najbolj poštena mesta na svetu. To je mesto, v katerem je lepo in lahko biti župan. Lepo zaradi prijaznosti in strpnosti večine prebivalk in prebivalcev, lahko pa zaradi najboljših sodelavk in sodelavcev v mestni upravi, javnih podjetjih in zavodih, katerih ustanoviteljica je mestna občina. Večkrat smo dokazali, da lahko z medsebojnim sodelovanjem in spoštovanjem dosežemo najvišje cilje in uresničimo najzahtevnejše projekte v dobrobit mesta in njegovih prebivalcev. Za dosedanje kakovostno delo, strokovnost, koristno uporabljeno znanje in izkušnje ter za vsakodnevno pozitivno energijo se iz srca zahvaljujem celotni ekipi Mestne občine Ljubljana.

Da je Ljubljana na vrhu sveta, nam priznavajo v Unescu, ki so naše mesto zaradi izjemno kakovostnega programa izbrali za Svetovno prestolnico knjige 2010. Podeljen naziv smo pred nekaj tedni sprejeli s ponosom in z odgovornostjo, da bomo zadostili pričakovanjem številnih prijateljev knjige v Ljubljani in Sloveniji. Prepričani smo, da bomo z organizacijo več kot 500 dogodkov med vsemi generacijami bralcev še okrepili ljubezen do knjig in prebudili radovednost za vsebine, ki se skrivajo med platnicami.

V tem mandatu smo doslej izvedli že več kot 500 investicijskih projektov, še posebej veseli pa smo uresničitve vseh tistih, na katere smo v Ljubljani čakali predolgo. V našem zelenem mestu nastaja kar 40 hektarjev novih parkov, med že dokončanimi so Šmartinski park ob Žalah in Koseški bajer ter izjemen Severni park z otroškimi igrišči, ki je tako po svoji podobi kot raznoliki vsebini brez dvoma med najbolj kakovostnimi v Evropi. Na nekoč degradiranem območju v Stožicah nastaja drugi največji park v Ljubljani, kjer bosta med Vojkovo in Titovo cesto kmalu zaživela sodobna športna objekta – večnamenska dvorana in nogometni stadion. Na željo mnogih prebivalcev bomo v nedeljo 9. maja vrata gradbišča odprli za celotno javnost.

Nabrežji Ljubljanice sta postali bolj zeleni in prijazni z novo urejenim Trnovskim pristanom in Krakovskim nasipom, prenovljenim Bregom in Špico, katere ureditev bo dokončana v prihodnjih mesecih. Do konca letošnjega leta se bomo čez reko v središču mesta lahko sprehodili po petih novih mostovih, ki dejansko in simbolno povezujejo bregove in z njimi tudi ljudi.

Na neupravičene očitke nekaterih, da v Ljubljani kapital prevladuje nad stroko, odgovarjamo z urejanjem novih zelenih površin, z novogradnjami, ki so že vplivale na nižjo ceno nepremičnin in z letošnjimi Plečnikovimi nagradami, kjer je bilo pet od skupaj šestih nagrajenih objektov zgrajenih v Ljubljani, od tega je pri treh investitor Mestna občina Ljubljana, ki je za izbor najboljših projektantskih rešitev uspešno izvedla 18 javnih natečajev. V obdobju krize v Ljubljani uspešno nadaljujemo z naložbami, ki so sedaj cenovno najugodnejše, hkrati pa s tem segrevamo gospodarstvo in ohranjamo delovna mesta.

Na ljubljanskih osnovnih šolah in vrtcih smo vse azbestne kritine zamenjali z zdravju prijaznimi materiali, na izjemno številčen vpis najmlajših v organizirano varstvo pa odgovarjamo s pospešeno gradnjo in urejanjem novih oddelkov. Za starejše Ljubljančane smo zgradili Center starejših občanov Trnovo in odprli dnevna centra s širokim naborom aktivnosti na Ajdovščini in v Fužinah. Najstniki se veselijo novih mladinskih centrov v Zalogu, Bežigradu, Šiški in kmalu v Črnučah, prebivalke in prebivalci s stanovanjskim problemom pa novih neprofitnih stanovanj na Viški cesti, v Zeleni jami, Polju in Šiški. Še posebej ponosen sem, da je Ljubljana zaradi svojih prizadevanj postala prva evropska prestolnica z naslovom mesto po meri invalidov.

Reševanja prometne preobremenitve mesta, ki je med najbolj perečimi, se lotevamo z urejanjem novih parkirišč po sistemu P+R, z vzpostavitvijo enosmernih ulic z dodatnimi parkirišči za stanovalce, s povezovalno cesto Njegoševa – Roška in sklenitvijo notranjega mestnega obroča ter z novo severno vpadnico (Titovo cesto), z razširitvijo za promet zaprtega mestnega jedra in novimi parkirišči za motoriste. Gradnja podzemne garažne hiše na Kongresnem trgu poteka skladno s terminskim načrtom, za gradnjo garažne hiše pod tržnico pridobivamo gradbeno dovoljenje. Z uvedbo mestne kartice Urbana, nakupom novih avtobusov in vzpostavitvijo novih linij je javni prevoz udobnejši in prijetnejši, z novimi kolesarskimi stezami in vzpostavitvijo sistema izposoje koles City bike pa bo Ljubljana prijaznejša tudi do svojih kolesarjev. Kot načrtovano se izvaja gradnja prepotrebne infrastrukture na Rakovi Jelši in nadgradnja Regijskega centra za ravnanje z odpadki. Po treh letih intenzivnega dela je tik pred sprejetjem tudi novi prostorski načrt Ljubljane.

Res je, da k dodatnim prometnim zamaškom svoje prispevajo tudi številna gradbišča, ki ovirajo vsakdanji ritem marsikaterega Ljubljančana. Ko bodo projekti dokončani, bo življenje v njihovi bližini lažje in lepše, do takrat pa se prebivalkam in prebivalcem v imenu mestne uprave zahvaljujem za visoko mero strpnosti, ki so jo pokazali doslej. Skupaj ustvarjamo čisto, zeleno in prijazno prestolnico, v kateri naj vladajo razumevanje, složnost in človeška toplina.

Vlada RS skladno z Zakonom o glavnem mestu, ki je bil predolgo le mrtva črka na papirju, Ljubljani od letošnjega leta namenja 16 milijonov evrov letno, skupaj dogovarjamo tudi vrednostno največji projekt poglobitve železnice, ki bi lahko bil financiran tudi iz evropskih sredstev.

Mnogi projekti in nove pridobitve, zaradi katerih je življenje v Ljubljani danes boljše, seveda ne bi mogli biti uresničeni brez aktivnega delovanja najvišjega organa mestne občine, mestnega sveta. Za konstruktivno debato se zahvaljujem mestnim svetnicam in svetnikom, še posebej toplo zahvalo pa namenjam članicam in članom Liste Zorana Jankovića za njihovo strokovnost, delavnost in potrpežljivost. Medtem, ko so javno deležni pikrih pripomb, češ da so le »glasovalni stroj«, si v komisijah in drugih delovnih telesih v zaodrju dnevno prizadevajo za kakovostno opravljeno delo, brez katerega Ljubljana danes ne bi imela novih razvojnih strategij ter programov in ne bi sprejela novih, drznih in odločujočih potez, zaradi katerih je življenje v našem mestu lepše in boljše. Za odgovorne člane mestnega sveta so konkretna dejanja v dobro prebivalcev bistveno pomembnejša kot lastna promocija in javno nabiranje političnih točk.

Kot pretekla leta smo v mestni upravi tudi v letošnje volilno leto vstopili po začrtanih tirnicah in skladno z zastavljeno vizijo. S sodelavkami in sodelavci smo odličen tim in verjamem, da to opazijo tudi prebivalke in prebivalci na marsikaterem koraku po Ljubljani. Izvedenega ni moč izbrisati, čeprav bi si to nekateri morda želeli. Svojega načina dela do zadnjega dneva mandata ne bom spreminjal, saj sem prepričan v upravičenost, strokovnost in razvojno naravnanost odločitev in ukrepov, ki smo jih doslej sprejeli. Za vnovično kandidaturo sem se odločil, ker menim, da je potrebno v mestu in za mesto še veliko narediti in ker mi prebivalke in prebivalci izkazujejo veliko podpore. Ljubljana se razvija, spreminja in živi. Ljubljančanke in Ljubljančani se bodo odločili po svoji vesti, vse skupaj pa iskreno vabim, da se volitev vsekakor udeležijo in svoje mnenje izrazijo v kar največjem številu.

Spoštovani, vesel sem vaše udeležbe na današnji slavnostni seji. Posebno počaščen sem, ker je z nami predsednik republike, dr. Danilo Türk. In vesel sem, da se nam je pridružil moj prijatelj, župan mesta Dunaj, dr. Michael Häupl.

Danes v zbranem občinstvu pogrešam cenjenega kolega in prijatelja, mestnega svetnika Petra Božiča, od katerega smo se poslovili v lanskem poletju. Iskreno se je veselil novih dosežkov, še posebej pa je pričakoval športna objekta v Stožicah, katerih rojstva žal ni dočakal. Petru sem hvaležen za koristne nasvete in iskrive ideje, ki jih je delil z nami.

Z današnjo prisotnostjo izražamo spoštovanje do zgodovine in vrednot, ki so pred 65. leti bodrile naše borce. Mestni praznik naj nam bo v spomin in opomin, da se zmage rodijo s sodelovanjem, solidarnostjo in medsebojnim spoštovanjem. Enotni smo boljši in močnejši, z roko v roki lahko dosežemo več. Namesto slabega zato v vsaki stvari poiščimo dobro ter si prizadevajmo za strpnost in pravičnost. Namesto razdorov krepimo vezi, da ne bi vsi skupaj klavrno končali brez zmagovalcev in poraženi. In ko mlajše generacije učimo o sporočilih preteklosti, naj vedo, da je svoboda tista vrednota, ki nima in ne sme imeti cene.

Ob mestnem prazniku vsem Ljubljančankam in Ljubljančanom iskreno čestitam. Hvala za vaše sodelovanje, prijaznost in toplino, ki delajo Ljubljano najlepše mesto na svetu. S skupnimi močmi nam bo uspelo, da bo še naprej neodvisna in samostojna prestolnica, mesto poguma, sožitja, časti in dostojanstva. Bodimo ponosni na mesto, ki navdušuje in poskrbimo, da bo naša Ljubljana tudi v prihodnje čista, urejena in ljubljena.

Vabim vas, da se jutri skupaj sprehodimo po Poti spominov in tovarištva z mislijo na partizanke in partizane, borke in borce, ki so in ste predano in brez zadržkov bíli boj za svobodno prestolnico. Za izkazano tovarištvo ter pripadnost mestu in domovini vam namenjamo globoko spoštovanje in iskreno zahvalo. Srečno, draga Ljubljana!"

Prireditev je povezovala Bernarda Žarn, nastopili pa so Sofya Agnessa Yakuntsov, Nuša Drašček, štipendistka MOL, Katja Meljnikov na violončelu in Partizanski pevski zbor.