Mestna občina Ljubljana je gostila srečanje direktorjev mestnih uprav Ljubljane, Dunaja, Bratislave in Budimpešte z osrednjo temo »Mobilnost v mestih – kako spodbujati trajnostne načine mobilnosti«

V Ljubljani vse več pozornosti namenjamo spodbujanju trajnostne mobilnosti in eden od načinov krepitve tega prizadevanja je tudi izmenjava dobrih praks med mesti s podobnim značajem. Tako so se 17. in 18. septembra 2013 v Mestni hiši srečali vodje mestnih uprav Ljubljane, Dunaja, Bratislave in Budimpešte, medtem ko so se predstavniki Prage opravičili. Trajnostna mobilnost zanje ni le izziv, temveč zavezujoča naloga, zato je bilo omenjeno srečanje z naslovom "Mobilnost v mestih – kako spodbujati trajnostne načine mobilnosti" odlična priložnost, da predstavniki mestnih uprav sprejmejo odločitev o nadaljnjem ravnanju za boljšo kakovost življenja v mestih.

Srečanje je gostila direktorica MU MOL Jožka Hegler, na njem pa sta sodelovala tudi podžupan prof. Janez Koželj in podžupanja Jelka Žekar, ki sta predstavnikom mestnih uprav predstavila dejavnosti in dosežke Mestne občine Ljubljana na omenjenem področju.
Prof. Koželj se je osredotočil na enega najpomembnejših tovrstnih ukrepov, Prometno politiko MOL, ki pomeni temelj razvoja trajnostne mobilnosti v MOL do leta 2020. Podžupanja Jelka Žekar je nadaljevala z odgovorom na vprašanje, kako spodbuditi uporabo trajnostnih prevoznih sredstev, pri čemer je predstavila predvsem aktivnosti v sklopu tradicionalne mednarodne kampanje za spodbujanje sonaravnih potovalnih navad Evropskega tedna mobilnosti, ki je potekal prav v času srečanja - med 16. in 22. septembrom. Dogodek se je nadaljeval s predstavitvijo dosežkov v drugih mestih in razpravo, kako lahko mesta nadgradijo svoja prizadevanja na tem področju.

Skupna načela za boljšo prihodnost

Kljub temu, da je cilj mest enak, je treba upoštevati različnost vsakega od njih in se pri tem ozirati na prostorske, zgodovinske, kulturne in ekonomske značilnosti, so se strinjali direktorji mestnih uprav. Njihova skupna točka je, da se bodo še naprej zavzemali za v nadaljevanju opisana načela, povezana z različnimi področji našega življenja. Mobilnost, ki predstavlja svobodo gibanja, mora biti tako ne le omogočena vsem prebivalcem, temveč mora biti tudi pravična, kar pomeni, da sledi potrebam vseh skupin. Nevarnosti onesnaženja zraka, vode in okolja, pa tudi hrup, pretijo že tako občutljivemu mestnemu organizmu ter zdravju in dobremu počutju prebivalcev, zato skrb za čisto okolje zahteva obširno paleto ukrepov, katerih zagotavljanje je trajna naloga mestnih uprav. Upravljanje s prostorom mora omejevati širitev cestnega omrežja za motorni promet, z namenom zagotoviti enake možnosti vsem pa je treba skrbeti za razvoj takšnih mehanizmov financiranja, ki zagotavljajo prijetno okolje za hojo, razvoj kolesarjenja in kakovosten javni prevoz. Podpirajo tudi premišljeno koordinacijo prevoza in dostave blaga, ki sledi inovacijam in pametni strategiji upravljanja z blagom ter tako čim manj obremenjuje okolje. Nikakor pa ob vsem tem ne gre zanemariti javnosti – vloga različnih deležnikov je ključna, saj prispeva k boljšim rešitvam. Vključevanje javnosti v vseh fazah načrtovanja in upravljanja mobilnosti v mestu je izjemnega pomena, zato potrebujemo učinkovite mehanizme, ne le kratkoročne, temveč strateške. Potrebno je redno, izčrpno in sistematično obveščanje ter posvetovanje z javnostmi, saj gre ne le za vprašanje prometne politike, temveč za zagotavljanje kakovosti življenja vseh prebivalcev.

Zgodovina srečanj

Srečanje direktorjev mestnih uprav nekdanje Avstro-ogrske monarhije – Budimpešte, Bratislave, Prage, Dunaja in Ljubljane poteka od leta 2005; kasneje so se vzporedno pojavile tudi širše povezave s sodelovanjem Pariza, Dublina in Talina. Namen tovrstnih srečanj je izmenjava izkušenj med mesti, načrtovanje skupnega sodelovanja pri uveljavljanju interesov lokalnih in regionalnih oblasti v okviru Evropske unije ter začrtati skupno sodelovanje v različnih projektih, ki so na voljo v posameznih mestih.

Prvo srečanje je maja 2005 potekalo v Pragi, kjer so direktorji Ljubljane, Bratislave, Budimpešte, Prage in Dunaja podpisali skupno deklaracijo. Leto pozneje je bilo srečanje v Ljubljani, nato pa so se letno srečevali v enem od omenjenih mest. Tako je srečanje postalo tradicija in s tem se utira pot k bolj zeleni prihodnosti za vse.