Trajnostna urbana strategija MOL
Mestna občina Ljubljana predstavlja Izvedbeni načrt Trajnostne urbane strategije Mestne občine Ljubljana, s povabilom za oddajo pripomb, predlogov in komentarjev meščank in meščanov ter ostale zainteresirane javnosti. Rok se izteče 7. marca 2017.
Pripombe, predloge, komentarje in mnenja sprejemamo od 21. februarja do 7. marca 2017 na e-naslovu: IN-TUS@ljubljana.si. Vse podpisane predloge, komentarje, pripombe ali mnenja bomo preučili, preverili njihovo skladnost s sinteznimi strateškimi cilji, razvojnimi izzivi in ukrepi ter nato Izvedbeni načrt trajnostne urbane strategije Mestne občine Ljubljana ustrezno dopolnili. Pregled prejetih komentarjev, predlogov, pripomb in stališč bo prav tako objavljen na spletni strani www.ljubljana.si. Po omenjenem roku bo izvedena še delavnica z deležniki, nato bo dokument dokončan.
Izvedbeni načrt Trajnostne urbane strategije Mestne občine Ljubljana je dokument, namenjen operacionalizaciji prednostnih naložb trajnostnega urbanega razvoja za izvajanje investicij/projektov, ki jih je Trajnostna urbana strategija Mestne občine Ljubljana (TUS StrMOL), potrjena na 13. seji Mestnega sveta MOL (25. 1. 2016), prepoznala kot prioritetne. Strategija vsebuje tudi plan izvajanja drugih investicij/projektov, ki skupaj prispevajo k celostnemu pristopu razvoja mesta. V operativnem smislu, z navedbo ključnih projektov za celotno obdobje programsko obdobje 2014-2020, je izvedbeni načrt TUS prikaz razvojnih dejanj, zajetih v TUS MOL, s katerim se usmerjeno vodi urbani razvoj prek izvedbe investicij z največjimi trajnostnimi učinki na razvoj mesta. Med prioritetne projekte in ukrepe so uvrščeni tisti, kjer je možnost izvedbe v programskem obdobju večja. To pomeni, da je njihova uresničitev že potrjena v proračunu MOL, imajo že izdelano projektno dokumentacijo ali so gradbena dovoljenja za izvedbo že pridobljena.
Struktura izvedbenega načrta TUS MOL sledi priporočilu Evropske komisije iz dokumenta Guidance for Member States on Integrated Sustainable Urban Development (Article 7 ERDF Regulation) /EGESIF_15-0010-02 20/04/2016/ in drugim priporočilom.
Strateški razvojni cilji Mestne občine Ljubljana sledijo željam po ohranitvi že prepoznanih kakovosti življenja v mestu in okrepitvi nujnih razvojnih dejanj, primernih času, ki ga živimo. Mestna občina Ljubljana se zaveda svoje odgovornosti, ki jo ima kot najpomembnejše urbano središče v državi, hkrati pa tudi svojih pristojnosti in zmogljivosti. Kot pomembno središče inovativnosti in ekonomske odličnosti prav tako želi omogočiti pospešene gospodarske tokove v regiji, državi in širše. Takšna dejanja so možna v tesnem sodelovanju z Univerzo v Ljubljani. Pri tem bo hkrati zagotavljala socialno pravičnost in se odzivala na različne razvojne izzive z izvajanjem ukrepov in programov. Za to bo zagotavljala nujno infrastrukturo, vključno s stanovanji v najemnem sektorju in izvajala različne razvojne ukrepe, vezane na zagotavljanje zdravega in varnega bivalnega okolja. Med slednje sodi tudi infrastruktura za šport, rekreacijo in prostočasne aktivnosti. Ljubljana je namreč varno in odprto mesto, ki spoštuje raznolike kulture in verjame v spoštljivo in mirno sobivanje različnosti.
Sestavni deli Izvedbenega načrta trajnostne urbane strategije MOL:
- Uvod - vsebuje povzetek Trajnostne urbane strategije MOL – TUS StrMOL (sprejete 25. 1. 2016 na Mestnem svetu MOL), povzetek sinteznih strateških ciljev MOL, prikaz razvojnih izzivov MOL s predvidenimi ukrepi, analiza razvojnih izzivov: priložnosti, nevarnosti, prednosti in slabosti po sinteznih strateških ciljih MOL, kazalci za spremljanje uresničevanja Trajnostne urbane strategije MOL in prikaz razvojnih izzivov Mestne občine Ljubljana s predvidenimi ukrepi.
- Operacionalizacija ciljev – vsebuje pregled vseh predvidenih projektov, ki prispevajo k celovitemu razvoju MOL, kjer so navedeni vsi projekti, predvideni za izvedbo v sklopu Trajnostne urbane strategije po strateških ciljih, z navedbo razvojnih izzivov in ukrepov.
- Prioritetni projekti za izvedbo TUS v obdobju 2014 - 2020, kjer so navedeni viri financiranja ter podrobnejši opis teh projektov – skupaj 46 projektov.
- Drugi projekti za izvedbo TUS – skupaj 85 projektov.
Kazalci za spremljanje uresničevanja sledijo priporočilom kvalitativnih kazalcev trajnostnega razvoja OECD, kvalitativnim kazalcem Zelene prestolnice Evrope 2016 in kvalitativnim kazalcem ciljev trajnostnega razvoja OZN. V operativnem smislu so iz teh kazalcev izvedeni merljivi kazalci, vezani na posamezen razvojni izziv, ukrep in operativni cilj.
Posebej je pri nekaterih projektih navedena možnost sofinanciranja prek mehanizma Celovite teritorialne naložbe. To so: gradnja Galerije Cukrarna, izvedba kolesarske infrastrukture, gradnja stanovanjske soseske Rakova jelša III in prenova oz. energetska sanacija objektov ob cesti Španskih borcev, Knobleharjevi cesti in Hladilniški poti.
TUS StrMOL in izvedbeni načrt TUS StrMOL sta razvojna dokumenta, ki ju MOL potrebuje tudi za črpanje evropskih sredstev, med njimi trenutno v prvi vrsti za črpanje sredstev v mehanizmu Celostnih teritorialnih naložb (CTN). Mehanizem CTN v RS predstavlja izvedbo določil 7. člena Uredbe (EU) št. 1301/2013, ki govori o trajnostnem urbanem razvoju in določa: » Najmanj 5 % sredstev ESRR, dodeljenih na nacionalni ravni v okviru cilja "naložbe za rast in delovna mesta", se dodeli celostnim ukrepom za trajnostni urbani razvoj.«
V RS je tako za 11 mestnih občin (MO) v mehanizmu CTN predvidenih 112 mio EUR nepovratnih evropskih sredstev in še dobrih 27 mio EUR nepovratnih sredstev iz proračuna RS, skupaj torej 139 mio EUR. Na voljo bo predvidoma še 10 mio EUR (polovica iz EU sredstev in polovica iz proračuna RS) v obliki povratnih sredstev (finančni inštrumenti).
Uvedba novega mehanizma za črpanje evropskih sredstev je kompleksen in zahteven proces, zato so se župani mestnih občin že v letu 2015 dogovorili, da bodo MO pri tem med seboj tesno sodelovale ter svoje napore povezovale v Združenju mestnih občin Slovenije (ZMOS).
Sodelovanje ZMOS s Službo vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) in pristojnimi ministrstvi MOP in MZI se je na pobudo županov intenziviralo aprila 2016. Odtlej so bila izvedena številna srečanja in delavnice na operativni ravni, po katerih smo v MO pričakovali, da bo prvo povabilo za predložitev vlog v mehanizmu CTN objavljeno že septembra ali najkasneje oktobra 2016.
Vendar pa se to zaradi vedno novih zahtev in pogojev za izvedbo projektov ter predolgega usklajevanja med državnimi resorji ni zgodilo. Odločilni preboj je bil dosežen šele 24. januarja 2017 na sestanku med župani 11 mestnih občin in tremi pristojnimi ministri. Tako smo MO dobile zadnjo dopolnitev dokumentov, ki so potrebni za nemoteno delovanje mehanizma CTN (Vsebinska izhodišča za izvajanje PN 6.3.), pretekli teden.
V skladu z metodologijo za izračun indikativne alokacije sredstev v mehanizmu CTN lahko MOL pričakuje sofinanciranje projektov po prednostnih naložbah: 4.1. – energetska sanacija stanovanj v javni lasti - 2,25 mio EUR 4.4. – razvoj trajnostne mobilnosti – 5,27 mio EUR 6.3. – urbana revitalizacija – 14 mio EUR
V PN 6.3. nameravamo za sofinanciranje prijaviti projekt Galerije Cukrarna (13, 46 mio EUR) in prenovo stanovanjskega naselja na cesti Španskih Borcev (1,01 mio EUR), v PN 4.4. izgradnjo kolesarske infrastrukture (5,27 mio EUR) in v PN 4.4. energetsko prenovo stanovanj na Hladilniški poti, Knobleharjevi, Cesti dolomitskega odreda, Gerbičevi in Topniški (0,33 mio EUR). Vseh sredstev, ki so na voljo v PN 4.1., ne v MOL, ne v drugih MO ne bomo mogli izkoristiti, saj je država tej prednostni naložbi namenila preveč sredstev, ker ni upoštevala že izvedenih ukrepov energetske sanacije v stanovanjih, ki so v lasti MO. Zato predlagamo, da se ta sredstva izkoristijo v druge namene v mehanizmu CTN.
Predvidena dinamika objave povabil ZMOS za predložitev vlog MO je: objava prvega poziva za PN 4.1. sredi marca, za PN 6.3. v maju in za PN 4.4. v jeseni 2017. Kar zadeva PN 6.3. predstavlja dodaten izziv dejstvo, da je predhodni postopek presoje vplivov na okolje potrebno izvesti tudi za projekte, ki že imajo pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje (kot je npr. Cukrarna), v PN 4.4. pa je potrebno počakati na izdelavo celostnih prometnih strategij, ki bodo opredelile ukrepe/projekte za izvedbo na področju trajnostne mobilnosti, pred tem pa tudi na dokončanje smernic za P+R in smernic za kolesarsko infrastrukturo ter tehničnih specifikacij.
Dokumenti, ki so podlaga za izvajanje mehanizma CTN so objavljeni na www.eu-skladi.si/portal/sl/ekp/tematska-podrocja in www.zmos.si/index.php/dokumenti
Izvedbeni načrt Trajnostne urbane strategije Mestne občine Ljubljana 2014-2020 (pdf, 1,46 MB)Podrobnejši opis prioritetnih projektov za izvedbo TUS v obdobju 2014-2020 (pdf, 1,71 MB)