V BTC Cityju je na ogled razstava Urbana čebelja domovanja - Projekti urbanih čebelnjakov in stojišč za nakladne panje, na kateri so predstavljeni predlogi, ki so jih zasnovali študenti Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani.

Razstava, ki je bila zasnovana v okviru Čebelje poti v Ljubljani, je eden od projektov, ki potekajo v okviru naziva Zelena prestolnica Evrope 2016. Čebelja pot trenutno združuje 29 partnerjev, ki so povezani s čebelami in čebelarjenjem, od izobraževalnih in kulturnih institucij, institucij, povezanih z zdravjem, do gospodarskih institucij in seveda čebelarjev. Znotraj Čebelje poti je nastal tudi »ljubljanski med«. Ne gre za blagovno znamko, temveč za standard – cvetlični, kostanjev ali gozdni med (te paše obstajajo na območju Mestne občine Ljubljana), pridelan na območju Mestne občine Ljubljana in s certifikatom SMGO – Slovenski med z geografsko označbo. 

Čebelji domovi v Ljubljani
Projekti urbanih čebelnjakov in stojišč za nakladne panje

V Ljubljani imajo čebele, ki letajo na pašo v premeru do treh kilometrov, na voljo številne parke, drevorede in drugo mestno zelenje, pa tudi razdalje do večjih zelenih površin so znotraj njihovega dosega. Urbano čebelarstvo se v zadnjih letih hitro razvija. V mestu je vse bolj prisotna zavest o pomenu opraševanja in pridelave medu, kar vpliva na številne odločitve in projekte, kot je izbor medovitih dreves in okrasnih rastlin za nove ureditve.

Študenti Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani so v sodelovanju z mestno upravo in čebelarsko stroko razvili projekte za mestne urbane čebelnjake, namenjene za panje klasičnega slovenskega AŽ-formata, ter tudi projekte za stojišča za nakladne panje. Stojišča bodo postavljena v Tivoliju, prototipi čebelnjakov pa bodo sprva razstavljeni, pozneje pa se načrtuje tudi njihova postavitev na več lokacijah, med drugim v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, pri Biotehnični fakulteti in na Ljubljanskem gradu.

Urbani čebelnjak je hišica, v katero so postavljeni panji, obenem pa je tudi urbana informacijska točka, ki pripoveduje o tradicionalni in sodobni kulturi čebelarjenja. Čebele in panje ščiti pred slabim vremenom, vzdržuje stalno temperaturo in zagotavlja dobro zračenje. Omogočati mora pristajanje in vzletanje čebel ter slednje varovati pred škodljivci in vandalizmom. Vanj naj bi bilo možno pospraviti orodje in opremo, ki jo čebelar potrebuje pri delu.

Čebelnjak naj bi imel tudi izobraževalni namen: ljudem naj bi omogočal, da se približajo čebelam, opazujejo delo čebelarja ter iz bližine opazujejo skrivnostni ples čebel in poslušajo njihovo brenčanje. V širšem smislu je urbani čebelnjak tudi zastopnik trajnostne ideje o prehranski samooskrbi, saj čebele pridelujejo ekološki prehrambni izdelek neposredno iz lokalnega okolja. Poleg tega je tudi mikro arhitekturni objekt, ki sooblikuje urbani ambient, v katerega je postavljen. Pomaga zmanjšati predsodke, ki jih imajo ljudje do čebel, in prispeva k splošni trajnostni kulturi.
Izhodišče za razmišljanje o nalogi je bilo Plečnikov čebelnjak na njegovem vrtu v Trnovem. Mojster je s svojo genialno neposrednostjo postavil panje na podstavek iz kanalizacijske cevi in jih pokril z valovito ploščo. Študenti so z mladostno domišljijo in elanom pristopili k nalogi ter predlagali sveže in inovativne rešitve.

Sodelovanje s strokovnjaki čebelarji je zagotovilo, da je ta eksperimentalni projekt tudi strokovno in znanstveno preverjen in utemeljen. Odsek za razvoj podeželja znotraj Oddelka za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana je z entuziastično podporo ključni člen v procesu uresničitve urbanih čebelnjakov, ki so jih razvili študenti, in pri povezovanju s posameznimi čebelarji, ki bi na podlagi teh projektov želeli postaviti svoj urbani čebelnjak.

Prof. Mihael Dešman