Urbani javni prostor 2012
Ljubljana je za projekt »Preureditve nabrežij in mostovi na Ljubljanici« prejela letošnjo evropsko nagrado za urbani javni prostor.
Izmed 347 prijavljenih projektov iz 36 evropskih držav je projekt Mestne občine Ljubljana »Preureditve nabrežij in mostovi na Ljubljanici« dobitnik letošnje Evropske nagrade za urbani javni prostor 2012. Nagrado je v petek, 29. junija 2012 v Centru za sodobno kulturo v Barceloni iz rok podžupana Barcelone zadolženega za urbano okolje Antonia Vivesa i Tomasa, prejel podžupan MOL prof. Janez Koželj.
Cilj evropske nagrade za urbani javni prostor je spodbujati in prepoznati proces ponovnega oživljanja javnih urbanih prostorov v Evropi, kot tudi njihove zmožnosti za socialno vključenost in izgradnjo demokracije v evropskih mestih. Nagrado že sedmo leto zapored podeljuje Center za sodobno kulturo v Barceloni (Centre de Cultura Contemporània de Barcelona-CCCB) v soorganizaciji s šestimi kulturnimi ustanovami (Architecture Foundation of London (AF), Architekturzentrum Wien (Az W), la Cité de l’Architecture et du Patrimoine of Paris (la Cité), Suomen Rakennustaiteen Museo of Helsinki (SRM), Nederlands Architectuurinstituut of Rotterdam (NAi) in Deutsches Architekturmuseum (DAM)).
Projekt »Preureditve nabrežij z mostovi na reki Ljubljanici« po mnenju žirije popolnoma izpolnjuje omenjene kriterije, saj ustvarja enotni javni prostor, ki omogoča celovito dostopnost. Prenovljena nabrežja vzdolž Ljubljanice skupaj s prenovljenimi in na novo postavljenimi petimi mostovi povezujejo vse rečne bregove in ključne točke mestnega jedra. Na ta način zagotavlja reka Ljubljanica mestnemu jedru dovolj privlačnosti za ohranjanje in razvoj kakovostnega javnega življenja. Podžupan prof. Koželj je ob predstavitvi projekta poudaril njegovo kompleksnost in ga umestil v kontekst vizije trajnostne preobrazbe mesta, kot jo predvideva nov prostorski načrt in prometna politika MOL. Prepoznavna podoba oživitve bregov Ljubljanice ne temelji na ponavljanju istih elementov, temveč na upoštevanju enakih načel oblikovanja javnega prostora, ki naj učinkuje kot katalizator prostorske, socialne in gospodarske oživitve mestnega središča, še posebej mestnega turizma.
Po besedah sekretarja Evropske nagrade za urbani javni prostor 2012 Davida Brava Bordasa, je v preureditvi nabrežij reke Ljubljanice jasno razpoznaven plod skupnih prizadevanj različnih slovenskih izvajalcev in avtorjev, ki so s spretno uporabo razpoložljivih sredstev in z optimizacijo sodelovanja v realizaciji zastavljenih projektov zaobjeli »humanistične sanje arhitekta Jožeta Plečnika ter omogočili njihovo kontinuiteto«. Rok Žnidaršič, eden od sodelujočih arhitektov pri projektu, je poudaril upoštevanje načela zgodovinske kontinuitete, ki so povezovala prenovo nabrežij Ljubljanice in z njo povezanih trgov.
Avtorji projekta »Preureditve nabrežij in mostovi na Ljubljanici« so: Boris Podrecca, ATELIER ARHITEKTI (Jurij Kobe, Špela Kokalj, Maja Kovačič, Urša Podlipnik, Ljuba Dalla Valle, Jakov Brdar, Nataša Blažko, Tanja (Bojc) Paulin, Tomaž Habič), URBI (Saša Dalla Valle, Tea Fink), BB ARHITEKTI (Breda Bizjak), ATELJE VOZLIČ (Vesna Vozlič Košir, Matej Vozlič), DANS arhitekti (Miha Dešman, Katarina Pirkmajer Dešman, Eva Fišer Berlot), TRIJE ARHITEKTI (Andrej Mercina, Ksenija Intihar, Nina Juratovec, Nika Svetina), MEDPROSTOR (Jerneja Fischer Knap, Rok Žnidaršič, Samo Mlakar).
Sicer pa je žirija prvo nagrado letos podelila dvema projektoma. Poleg Ljubljane je nagrado prejela še Barcelona za projekt restavriranja turistične poti na vzpetino Turo de la Rovira, ki prezentira ostanke španske državljanske vojne, posebno nagrado pa so prejela mesta Malmo, Nantes, Madrid in London. Skupni imenovalec letošnjih prijavljenih projektov je vloga arhitekturnih posegov v urbani javni prostor z namenom vizualne in socialne preobrazbe mest. Po besedah predsednika žirije Josepha Llinasa so se letošnji projekti močno razlikovali glede na obseg investicij ter njihov učinek. Žirija je pri ocenjevanju še posebej upoštevala dejstvo, v kolikšni meri so projekti prispevali h kakovosti bivanja.