Leto 2014 je bilo za Kinodvor izjemno, saj jih je že tretje leto zapored obiskalo več kot 120.000 gledalcev. Mestni kino je v zadnjih letih postal priljubljeno filmsko središče in srečevališče.

Kinodvor danes velja za prepoznaven mestni kino, ki obiskovalcem pomeni več kot kino, s pomembnim poudarkom na filmski vzgoji in programih za mlada občinstva. V letu 2014 so tako skupno našteli 120.119 gledalcev na 1892 javnih projekcijah, ki jih Kinodvor izvaja v dveh kinodvoranah s skupno 218 sedeži, ter lokacijah mobilnega kina zunaj kinematografa. Izdanim vstopnicam dodajajo še približno 1700 gledalcev, ki so se udeležili treh brezplačnih projekcij letnega kina na Kongresnem trgu ter številne obiskovalce razstav in drugih odprtih dogodkov Leta kina.

Tudi obisk Kinobalona, Kinodvorovega programa za otroke in mlade, se je v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 občutno zvišal. Našteli so 33.351 gledalcev, od tega 14.540 na 277 rednih in 18.811 na 171 šolskih projekcijah (v letu 2013 so našteli 30.730 gledalcev).

Mednarodno sodelovanje

Kinodvor je v letu 2014 gostil dva mednarodna filmska festivala. Na 25. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe, katerega producent je Cankarjev dom, so v primerjavi z letom prej zabeležili porast obiska: na 63 Kinodvorovih projekcijah si je filme ogledalo 7861 gledalcev (7333 leta 2013). Posebna omemba velja tudi Kinobalonu na LIFFu: v tej festivalski sekciji se je število gledalcev lani občutno zvišalo – našteli so jih kar 2319, medtem ko je ta številka v letu 2013 znašala 1970.

Na 11. Mednarodnem festivalu animiranega filma Animateka, katerega koproducent je Kinodvor, so na 44 projekcijah našteli 4115 gledalcev, kar v primerjavi z letom 2013 predstavlja rahel upad (4277 gledalcev v letu 2013).

Pogled naprej

Mestni kino Kinodvor je v dopolnjenem šestem letu delovanja utrdil svojo prepoznavnost filmske ustanove, zavezane prikazovanju kakovostnega filma, in ostaja priljubljeno filmsko središče in srečevališče – meeting-point; dodano vrednost predstavlja družabna naravnanost filmskih dogodkov oziroma kinodruženj, ki jih spremljajo filmsko-vzgojne dejavnosti, zlasti delavnice in pogovori s strokovnjaki ter filmskimi ustvarjalci. Zaradi učinkov raznolikosti programa mestnega kina kot tudi projektov spodbujanja njihove dostopnosti, kakršen je Leto kina, narašča zanimanje in potreba po tovrstnih programih, tako na strani producentov in distributerjev kot tudi na strani uporabnikov in javnosti.

Zato Kinodvor z ustanoviteljico, Mestno občino Ljubljana, še naprej sodeluje pri načrtovanju novega mestnega minipleksa, ki je na podlagi predloga za prenovo osrednjega dela Slovenske ceste umeščen v podhod Ajdovščina. Načrt za minipleks s tremi manjšimi in eno večjo kinodvorano, ki je v fazi usklajevanja za pripravo sprememb prostorskih planov mesta, zagotavlja prostorske pogoje, v katerih lahko resnično zaživi koncept mestnega kina kot ustvarjalnega kulturnega središča za vse generacije, s poudarkom na pridobivanju novega, zlasti mladega občinstva.

Leto kina: Včeraj – danes – jutri

Ob 90. obletnici delovanja kinematografa na Kolodvorski 13, današnjega mestnega kina Kinodvor, je lani potekal projekt Leto kina, v okviru katerega so potekali številni dogodki in programi, posvečeni filmski kulturi.

V Letu kina so raziskovali zgodovino kinematografa na Kolodvorski in sočasnega živahnega dogajanja na področju filma v Ljubljani. Prespraševali so vlogo kina danes in Kinodvora kot novega tipa kinematografa, ki ob kakovostni svetovni filmski produkciji ponuja prostor za srečanja raznovrstnih ljubiteljev filma in umetnosti. Pripravili so blizu trideset različnih dogodkov po navdihu naše filmske preteklosti, za zaključek pa so se uresničile še skrite želje, saj je v produkciji Dokumentarnega programa RTV Slovenija nastal film o zgodovini kina, dokumentarec Kino, ki je preveč videl, katerega avtor je Marcel Štefančič jr.

Kot del raziskave zgodovine kina na Kolodvorski 13 je nastala tudi javno dostopna podatkovna baza s celotnim filmskim repertoarjem, od odprtja kina Ljubljanski dvor leta 1923, skozi dolgoletno in barvito obdobje kina Sloga, do kina Dvor in današnjega Kinodvora.

Družabno filmsko stičišče je z Letom kina pridobilo nove programe, ki so jih gledalci odlično sprejeli: že 14. februarja se bo »ponovil« Valentinov večer v bivši Slogi s programom epskih razsežnosti v noči erotičnega filma Kinosloga. Retrosex. Filmske projekcije bodo tudi letos ponesli iz kinodvorane: poleti bodo znova pripravili letni kino na Kongresnem trgu in filmsko platno razvili tudi na izbranih lokacijah nekdanjih kinematografov, ki so jih popisali v publikaciji Kino zemljevid.

Leto kina v mestu s tradicijo

Raziskovanje preteklosti je pokazalo, kako pestro zgodovino kina ima Ljubljana. Skoznjo se je namreč v prestolnici filmski trak vrtel na več kot sedemdesetih lokacijah oziroma kino prizoriščih, v več kot dvesto različnih kinematografih. V Letu kina so tako odkrili Kino zemljevid in film ponovno umestili v dvorane Grand hotela Union – nekdanjega kina Union, ljubljanske Opere – nekdanjega Kina Central in Kina Šiška, pa tudi na Kongresni trg, kjer so po vzoru velikih kino prizorišč na osrednjem trgu v Bologni in Locarnu v treh večerih pričarali veličasten letni kino z brezplačnimi projekcijami filmskih klasik.

Svojo razstavno dejavnost so v Letu kina iz Galerije Kinodvora razširili na različna prizorišča po Ljubljani in pripravili kar deset razstav, med njimi Kolodvorska ulica – od popotništva do kina v Slovanski knjižnici – Centru za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke, mednarodno premiero fotografske razstave Nostalgija (Tarkovsky's Nostalghia – The Journey Within) na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju in kino-izložbo v veleblagovnici Nama v Ljubljani in Škofji Loki.

Leto kina za otroke in mlade

Tudi program za otroke in mlade Kinobalon se je praznovanju visokega jubileja pridružil s posebnimi dejavnostmi: Leto kina je obeležil s sloganom Moj kino, ki otroke spodbuja k razmisleku, kako deluje kino. Izšel je Moj kino dnevnik, v katerega lahko beležimo obisk predstav, izvedli so Moj kino delavnico, v kateri so se otroci preizkusili v vlogah osebja v kinu (sami so prodajali vstopnice, napovedali in predvajali film). Prav tako pa so postavili Moj kino razstavo, ki predstavlja zgodovino delovanja kinematografa na Kolodvorski. Izšla je tudi brezplačna knjižica Moj kino v zbirki Kinobalon, ki je na voljo tudi v spletni različici.

V novi sezoni Kinobalon nadaljuje premislek z vprašanjem, kaj je bistvo filma. Skupaj z nacionalnim filmsko-vzgojnim programom, ki ga vodi Art kino mreža Slovenije, bodo spomladi izdali knjižico Kaj je film.

Mednarodna strokovna dejavnost

V okviru projekta Leto kina so kot nadaljevanje Kinodvorove mednarodne dejavnosti organizirali dve mednarodni konferenci, ki sta prespraševali prihodnost kinematografije. Naj spomnimo: že novembra 2009 so v Kinodvoru priredili mednarodno strokovno srečanje z naslovom Mreže in digitalizacija art kinematografov, ki je spodbudilo formalno ustanovitev Art kino mreže Slovenije (AKMS), združenja kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma Slovenije, ter sprožilo oblikovanje nacionalnega načrta digitizacije art kinematografov v Sloveniji. Danes sta tako že več kot dve tretjini članov AKMS opremljeni z digitalno filmsko opremo.

Prva konferenca v okviru Leta kina je bila konferenca Mesto kina, ki se je v Kinodvoru odvijala oktobra 2013, na njej pa so predstavniki različnih evropskih kinematografov in filmski strokovnjaki razpravljali o pomenu in vlogi, ki ju ima kino danes, ter skušali odgovoriti na vprašanja o njegovi prihodnosti. Konferenca je imela pomemben vpliv tudi na spremembo zavesti in podobe kinematografov v javnosti, ki so danes pomembni prostori umetniških, kulturnih, družbenih in družabnih dejavnosti, ne zgolj zgradbe s filmskim platnom, sedeži in blagajno. Predstavitev programa, udeleženci in zaključki konference so zbrani na tukaj.

Razmislek o vlogi kina pri izvajanju filmske vzgoje pa je bil v fokusu druge mednarodne konference, imenovane Filmska vzgoja v kinu, ki je v Kinodvoru potekala maja 2014. Na konferenci so se zbrali tako slovenski filmsko-vzgojni delavci kot tudi mednarodni strokovnjaki; odgovoriti so skušali na praktična vprašanja, ki se porajajo pri njihovem vsakdanjem delu: kako v kino privabiti najstnike – s čim jih privabiti v njihovem prostem času? Kako razumeti današnjo uporabo novih medijev in jo v program filmske vzgoje tudi vključiti? Kakšno naj bo sodelovanje filmskih prikazovalcev z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami? Kako misliti film skupaj z otroki in mladimi? Oziroma: kaj zares pripomore k razvijanju občutljivosti za film? Povzetki konference so zbrani tukaj.

Publikacije Leta kina

V Letu kina se je Kinodvor priključil tudi bralnemu projektu Mesto bere … mesto gleda, ki je v ospredje postavil knjigo in film, svojo dejavnost pa dopolnili še z založništvom. Izdali so kar devet različnih publikacij, med njimi Kino zemljevid, ki je služil tudi kot osnova za projekt revitalizacije nekdanjih kino prizorišč, zbornik Retrosex: Nekoč v Slogi, knjigo Odstiranje pogleda / Spomini, izkušnje, spoznanja avtorice Mirjane Borčić, v kateri pionirka filmske vzgoje na Slovenskem na oseben način spregovori o smislu in namenu filmske vzgoje, različnih pristopih, ciljih in metodah, nazadnje pa je v okviru 25. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala LIFFe izšel zbornik Filmi, ki jih nočete videti nikjer drugje kot v kinodvorani, ki je pospremil festivalsko tematsko retrospektivo Veliko platno.

Leto kina in 5 let Kinodvora – mestnega kina pa nameravajo popisati tudi v posebni publikaciji, katere izid je predviden še letos.