Po Plečnikovi medalji za arhitekturo in Steletovem priznanju za konservatorstvo, je projekt celovite prenove Plečnikove hiše prejel še najvišjo muzejsko stanovsko priznanje – Valvasorjevo nagrado.

Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke za leto 2015 so za celovito prenovo Plečnikove hiše in postavitev stalne razstave Plečnik prejeli Ana Porok, Katarina Toman Kracina, Maja Kovač in Blaž Peršin iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane.

Komisija je v obrazložitvi med drugim zapisala, da je prenova Plečnikove hiše »presežek standardov v slovenskem muzealstvu« in poudarila, da »priprava razstave slavnega človeka ni preprosta, a pripravljavci so se znali prikloniti velikemu arhitektu in izkoristiti njegovo zanimivo in iskrivo osebnost v svojo korist ter mu slediti«.

Pri projektu prenove Plečnikove hiše je bilo ključno sodelovanje skorajda vseh zaposlenih v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane (MGML), Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke pa so prejeli Ana Porok, avtorica stalne razstave Plečnik, Katarina Toman Kracina, odgovorna za konservacijo premične dediščine v Plečnikovi hiši, Maja Kovač, vodja projekta prenove Plečnikove hiše na strani MGML, in Blaž Peršin, ključni akter pri koordinaciji znotraj MGML in z zunanjimi partnerji. Vsi štirje nagrajenci, ki so pripomogli k visoki kakovosti in uspehu prenove Plečnikove hiše, poudarjajo, da »je bilo pri prenovi pomembno sodelovanje – tako znotraj hiše (MGML), kot tudi s ključnimi partnerji, med katerimi je pomembno vlogo odigrala Mestna občina Ljubljana z Jernejo Batič kot vodjo projekta prenove na čelu. Odlično smo sodelovali tudi z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki je bdelo nad konservatorskim delom prenove, arhitekti iz arhitekturnega biroja Arrea in številnimi zavzetimi izvajalci, brez katerih prenova sploh ne bi bila mogoča. Prenova Plečnikove hiše pa je pomembna pridobitev tudi za Ljubljano, Slovenijo, svet − prebivalci in obiskovalci Ljubljane namreč z obiskom Plečnikovega domovanja na edinstven in nov način spoznajo dediščino velikega arhitekta, z izhodiščem v hiši, kjer se je porajala Plečnikova Ljubljana.«

Komisija, ki je odločala o podelitvi Valvasorjevih nagrad, je v obrazložitvi zapisala:
»V letu 2010 je Plečnikova hiša prešla v upravljanje Muzeja in galerij mesta Ljubljane, leta 2013 se je začela celovita prenova objektov in septembra 2015 je bila hiša odprta za obiskovalce. Do marca letos je hišo obiskalo okoli 7.000 obiskovalcev, evalvacija učinkov razstave je pokazala najvišje ocene javne kakovosti razstave.
To so le podatki, ki kažejo presežek standardov v slovenskem muzealstvu. Celovit projekt je plod timskega dela številnih strokovnjakov. Ideja stalne razstave, ki je povezala vse vitalne službe muzeja, je bila podlaga celoviti prenovi. Obiskovalcu so razkrili vpogled v arhitektovo zasebnost, vsakemu, ki obišče Plečnikovo hišo, se razjasni njegov fenomen. Razstava je spretno speljana po prostorih, ki so bili na voljo, ter na odkrit in razumljiv način prikaže vse najpomembnejše postaje mojstrovega življenja in nam pri tem ne zamolči njegove nravi, navad, iznajdljivosti duhovitega ludizma. Z muzejskimi predmeti obiskovalcu razjasni vse trdo delo, ki je izraženo v arhitekturnih znamenitostih svetovnega slovesa.
Priprava razstave slavnega človeka ni preprosta, a pripravljavci so se znali prikloniti velikemu arhitektu in izkoristiti njegovo zanimivo in iskrivo osebnost v svojo korist ter mu slediti. Rezultat je dobra razstava, ki zadovoljuje vse sodobne pristope v muzealstvu in jih prav v tem izvirnem duhu prekaša. To ni spominska soba umrlega umetnika, temveč s svojimi izvirnimi muzealijami zaživi, kot da bi arhitekt le za hip zapustil svoj dom ali šel svojo gospodinjo vprašat, če je kad v kopalnici že nared za kopanje in, seveda, če je upoštevala njegova stroga navodila o kurjenju peči za toplo vodo. Prav tovrstne podrobnosti naredijo na obiskovalca največji vtis: vsak drobec vsakdanjega življenja mora biti skrbno načrtovan, vsaka malenkost razdelana do podrobnosti, za vsako podrobnost mora biti narejen načrt in vsaka minuta življenja mora biti nadrobno izkoriščena le za delo. Uživanje v življenju je dovoljeno le ob pogledu na skrbno načrtovani (zdaj obnovljeni) vrt ali igranju s Sivčkom.
Kaj obiskovalec, ki prebira o mojstru Plečniku ali se sprehodi čez Tromostovje, pridobi ob ogledu prenovljene Plečnikove hiše? Vživi se v mojstrovo intimno življenje, razloži si, zakaj je Plečnik postal državljan sveta. Javna kakovost muzeja je, da je naravnan zanimanju obiskovalca s poudarkom na mladem obiskovalcu. Razstave so skrbno domišljene, našle so pravo mero življenjskosti, strokovnosti.«

Celovitost in visoke strokovne standarde prenove Plečnikove hiše so poleg muzejske stanovske organizacije prepoznali tudi v Slovenskem konservatorskem društvu in v Skladu arhitekta Jožeta Plečnika. Tako je Irena Vesel, vodja projekta prenove Plečnikove hiše na strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, prejela Steletovo nagrado za koordinacijo, vodenje in izvedbo konservatorskega nadzora prenove Plečnikove hiše, Plečnikovo medaljo za aktualno realizacijo pa so prejeli Maruša Zorec, Maša Živec in Matjaž Bolčina, Arrea arhitektura.