petek, 1. 3. 2013

Voda je človekova pravica

Župan Zoran Janković je med ambasadorji evropske državljanske pobude »Right2Water«, katere cilj je spoštovanje vode kot človekove pravice, kot jo je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov.

Pobudo Right2Water je podprlo že več kot 50 ambasadorjev, med njimi tudi župan Zoran Janković, ki je ob tem zapisal: »Ljubljana je mesto, ki se lahko pohvali s čisto pitno vodo, in na to smo zelo ponosni. Na mestne ulice smo celo postavili javne pitnike ter tako našim meščanom in obiskovalcem v toplejših mesecih omogočili brezplačno odžejanje. Ker se zavedamo, da je kakovostna voda javno dobro in človekova pravica, ne sme preiti v upravljanje zasebnikom. Zato bomo v Ljubljani zagotovili, da voda ostane dostopna vsem.«

Cilj evropske državljanske pobude “Right2Water” je, da morata biti voda in komunalna ureditev na voljo, dostopni in cenovno ugodni za vse ljudi v Evropi.
Pobuda »Right2Water« vodo vidi kot javno dobro, zato poziva:
- Institucije EU in države članice morajo zagotoviti, da imajo vsi prebivalci Evropske unije pravico do vode in sanitarij.
- Oskrba z vodo in upravljanje z vodnimi viri ne smejo biti predmet "pravil notranjega trga" in morajo biti izključene iz liberalizacije.
- EU naj poveča svoja prizadevanja za doseganje splošnega dostopa do vode in sanitarij.

Right2Water Evropsko komisijo poziva, naj predlaga zakonodajo, ki bo izvrševala človekovo pravico do vode in komunalne ureditve, kot jo priznavajo Združeni narodi, ter bo spodbujala zagotavljanje vode in komunalne ureditve kot osnovne javne storitve za vse«.

Evropska državljanska pobuda je sicer orodje, s katerim lahko milijon državljanov EU Evropsko komisijo pozove, naj pripravi zakonodajni predlog. S tem orodjem lahko neposredno vplivajo na pripravo politik EU.  Pobudo “Right2Water” je že podpisalo več kot milijon podpisnikov, kar pomeni, da to lahko postane prva evropska državljanska pobuda, ki je uspela zbrati potrebno podporo. Vsako evropsko državljansko pobudo, ki zbere najmanj milijon podpisov (vključno z najmanjšim številom v vsaj sedmih državah članicah), mora namreč Evropska komisija v treh mesecih preučiti in se odločiti za nadaljnje ravnanje. Komisija se mora sestati z organizatorji, ki pojasnijo razloge za svojo pobudo, ti pa imajo tudi možnost svojo pobudo predstaviti na javni predstavitvi v Evropskem parlamentu.