Znani so letošnji prejemniki Župančičevih nagrad 2011.

Predsednik in člani Komisije Mestne občine Ljubljana za podelitev Župančičevih nagrad - prof. dr. Milček Komelj, doc. dr. Andrej Blatnik, Matevž Čelik, Jurij Meden, dr. Tomaž Toporišič, doc. dr. Gregor Pompe in Vojko Vidmar - so odločili o letošnjih prejemnikih najvišjega priznanja MOL s področja kulture.

Župančičevo nagrado 2011 za življenjsko delo prejme skladatelj, dirigent, pedagog in glasbeni pisec Lojze Lebič.

Župančičeve nagrade za dveletno ustvarjanje pa prejmejo:

• dramski in filmski igralec Primož Bezjak,
• plesalca in koreografa Rosana Hribar ter Gregor Luštek in
• Sadar + Vuga, d.o.o..

Župan Zoran Janković bo Župančičeve nagrade 2011 prejemnikom izročil na svečanosti, ki bo v četrtek, 9. junija 2011, ob 20. uri v Slovenskem mladinskem gledališču, Vilharjeva 11.

Utemeljitve

Lojze Lebič

Akademik Lojze Lebič, trikratni nagrajenec Prešernovega sklada in prejemnik Prešernove nagrade, je eden najpomembnejših skladateljev današnjega časa, ki komponira za vse vrste zasedb. Lebičeva glasba je avtorjeva osebna govorica, razpeta med zvočno silovitostjo ter meditativno zadržanostjo, svetovljansko modernostjo in zaverovanostjo v dediščino slovenske in drugih preteklih kultur. Zvest je svojim umetniškim načelom, od iskanja sozvočja z notranjim in transcedetalnim, odkrivanja novih zvočnosti do težnje h glasbeni univerzalnosti, do skladb, namenjenih mladim, ki jih nagovarja k igrivosti, sproščenosti, neposrednosti.

Med deli izstopajo: vokalno instrumentalna: Požgana trava, Novembrske pesmi, Miti in apokrifi; instrumentalni koncerti: Sentence za dva klavirja, Klavirski koncert, Simfonija z orglami; orkestralna: Korant, Nicina, Glasovi, Queensland Music; komorna: Tangram, Godalni kvartet, Kvartet za tolkala; zborovska glasba z instrumenti: Hvalnica svetu, Vrtiljak, V tihem šelestenju časa; odrska glasba: FAUVEL '86; elektroakustična: Atelje II in Atelje III. Njegove skladbe so bile izvajane na festivalih in koncertih na vseh kontinentih sveta.

Kot glasbeni pedagog je bil od leta 1972 profesor dirigiranja in metodike dela v ansamblih na Pedagoški akademiji v Ljubljani, od leta 1986 do upokojitve 1998 pa redni profesor za glasbeno teoretske predmete na Muzikološkem oddelku Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Lojze Lebič je tudi napisal odmeven učbenik Osnove glasbene umetnosti.

Primož Bezjak

Primož Bezjak je kot stalni član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča v preteklem dveletnem obdobju opozoril nase z naslednjimi umetniško zrelimi igralskimi stvaritvami:
V Nižini neba (režija Jernej Lorenci) je prepričljivo upodobil »igralca, ki poje Apolona in Aktajona«; sledil je lik Alexa v Pograjčevem videnju Burgessove Peklenske pomaranče; v predstavi Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! (režiserja Oliverja Frljića) je odigral vlogo »morilca«; naslovno vlogo je imel v Vampirju (režiser Ivica Buljan) in niz svojih vrhunskih kreacij zaokrožil z vlogo Vaclava Fomiča Nižinskega v monodrami Zadnji ples Nižinskega (režiser Marko Mlačnik).

Bezjak je celovit umetnik, igralec, plesalec, koreograf, videast in režiser, ki vedno avtorsko zaznamuje predstave. To se je izkazalo tudi v njegovem solu Invalid na Mladih levih (produkcija Via Negativa) in v Betontančevi predstavi TAM DALEČ STRAN uvod v ego-logijo.

Rosana Hribar in Gregor Luštek

Plesalca in koreografa Rosana Hribar in Gregor Luštek sta v produkciji Plesnega teatra Ljubljana ustvarila presunljiv avtorski projekt Duet 012, emocionalen duet, kjer po uvodnem plesnem filmu prepleteta plesne stile in tehnike ter skozi sodobni ples spregovorita o njuni skupni umetniški in intimni zgodbi. Izjemni plesni prispevek sta Rosana Hribar in Gregor Luštek ustvarila v plesni predstavi Flote in Cankarjevega doma Pustite otroke k meni (koreograf Matjaž Farič); Rosana je vidno zaznamovala plesno predstavo Srh (Flota in CD, koreograf M. Farič), Gregor pa se je predstavil občinstvu kot plesalec in igralec v Neke noči in nekega dne (Zavod Masa in CD, režija Barbara Kapelj Osredkar). Opazni so njuni koreografski prispevki v predstavah: Nebojše Pop Tasića Nižina neba, Sarah Kane Sla in Ivana Cankarja Pohujšanje v dolini šentflorjanski.

Rosana Hribar in Gregor Luštek že več kot desetletje pomembno sooblikujeta dogajanje na slovenski sodobni plesni in gledališki sceni. Njuni avtorski, plesni, gledališki in koreografski projekti ju uvršajo med najvidnejše plesne ustvarjalce pri nas.

Sadar+Vuga d.o.o.

Pri načrtovanju stadiona Stožice se je v arhitekturnem ateljeju Sadar+Vuga d.o.o. ideja o novi športni areni izkristalizirala kot simbol skupnih prizadevanj, znotraj katerih so se znašli vsi, ki v Ljubljani hrepenijo po raznolikosti urbanega razkošja. Športni park v Stožicah spreminja naše istovetenje s prestolnico in odpira nove kategorije pripadnosti Ljubljani. Arhitektura igra pri tem ključno vlogo.

Nova ljubljanska večnamenska športna dvorana je igrivi športni palazzetto, prekrit z lahkotno ovalno kupolo (razpon v daljši smeri 115 m, v krajši pa 95 m), ki sloni na vitkem jeklenem paličju.
Slovenska zgodovina in tudi silhueta Ljubljane sta zaznamovani z dvojnostjo, ki se kaže npr. v podobi dveh zvonikov številnih ljubljanskih cerkva. Če predstavlja Nebotičnik s pasažo ikono tridesetih let prejšnjega stoletja, Trg republike z dvema stolpnicama ikono socialističnega obdobja pa sta stadion in športna dvorana v Stožicah arhitekturnega ateljeja Sadar+Vuga d.o.o. prvi monumentalni urbani simbol iz časa samostojne države.

Župančičeva nagrada vključuje umetniški kipec akademskega kiparja Boštjana Drinovca in listino, ki jo je izdelala akademska slikarka Zora Stančič, oblikovala pa Tanja Radež.

Denarni del vsake od štirih Župančičevih nagrad znaša tri povprečne lanskoletne bruto plače v Sloveniji. Župančičeve nagrade se podeljujejo na osnovi Odloka o priznanjih Mestne občine Ljubljana.