Ali ste vedeli: Kako ugotovimo, ali je drevo treba odstraniti ali zamenjati?
Zdrava odrasla drevesa največ prispevajo h kakovosti življenja v mestu. Uspevajo v težkih urbanih razmerah, kar lahko skrajša njihovo stabilnost oziroma življenjsko dobo.
Ker želimo vsako odraslo drevo kar najdlje ohraniti – ob hkratni skrbi za fizično varnost okolice – v Mestni občini Ljubljana individualno obravnavamo vsakega izmed njih in nenehno posodabljamo znanje in opremo pri skrbi zanje.
V preteklem letu smo v Ljubljani poskrbeli za odstranjevanje dreves, za katere je arboristični pregled pokazal, da so nevarna za okolico. Za drevesa skrbi posebna Snagina ekipa, v kateri je tudi certificiran arborist.
Meritev v KP Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib
Podoben status imajo posebna drevesa v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, med katerimi so tudi drevesne naravne vrednote v gozdu parka. Pri slednjih se lahko zgodi, da zaradi porušitve stabilnosti v najvišji starosti drevesa, to ogroža mimoidoče. Nanje lahko padejo posamezne veje, poruši se lahko celo drevo. Ko z analizo presodimo, da ob odstranitvi odmrlih vej ali cele krošnje lahko pustimo stoječe deblo za npr. duplarje, dobi tako drevo status habitatnega drevesa.
Meritev z rezistografom
Rezistograf je naprava, s katero merimo mehanski odpor lesa na vrtanje. Na tak način lahko arborist zazna razkroj lesa, votel prostor ali razpoke v lesu. Pri odločitvah o ukrepih na mestnem drevju nam omogoča pridobitev dodatnih informacij o stabilnosti drevesa, ko se na primer odločamo o njihovi odstranitvi oziroma zamenjavi.
V Mestni občini Ljubljana se trudimo, da bi ohranili vsako drevo
V javnem podjetju Snaga v sklopu rednega vzdrževanja skrbijo za 56.500 dreves na površinah, ki so opredeljene v programu vzdrževanja oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Mestne občine Ljubljana (OGDP). Za vzdrževanje preostalih dreves so odgovorni lastniki ali upravljavci zemljišč, kar pomeni, da morajo poskrbeti tudi za to, da drevesa nikogar ne ovirajo in da ne ogrožajo prometne varnosti.
Številne koristi dreves
Drevesa prav tako dobro vplivajo na psihofizično počutje ljudi v mestu ter pomembno prispevajo k zdravju, lepoti in funkcionalnosti mestnega okolja. S tem, ko drevje vpliva na temperaturo in vlažnost zraka v mestu, zadržuje prašne delce, hrup, veter in padavinske vode, proizvaja kisik, zadržuje sončno sevanje in čisti zrak, pomembno prispeva h kakovosti bivalnega okolja ljudi, živali in rastlin v mestu.
Odraslo drevo vsako uro porabi 2,3 kg ogljikovega dioksida in proizvede 1,7 kg kisika. Ta kisik zadostuje za dihanje desetih ljudi. Če se izrazimo v denarju, v 50-letnem življenjskem ciklu drevo za 52.000 EUR zmanjša strošek za ukrepe proti onesnaževanju zraka, reciklira za 31.000 EUR vode, njegov prispevek k zmanjšanju erozije tal pa je vreden 26.000 EUR.
- Kar 22.141 je dreves, zasajenih na prometnih površinah (javne ceste, javne poti, parkirišča).
- Kar 1.589 listnatih dreves je višjih od 20 metrov
- Objekti v "zelenem" okolju porabijo kar 15 % manj energije.
- Drevo z največjim obsegom v mestu je javorolistna platana pred Cankarjevim domom, ki meri 638 cm.
- Najbolj učinkovita pri blaženju hrupa sta lipa in beli javor.
- 100 let staro drevo vsebuje približno 2.500 kg čistega ogljika, v zrak pa je že sprostilo 6.600 kg kisika.
- Povprečna vrednost mestnega drevesa v Ljubljani je ocenjena na 2.300 EUR.
Skrb za drevesa
Za mestno drevje in parkovne gozdove strokovno skrbi posebna Snagina ekipa, v kateri je tudi certificiran arborist. Pri vzdrževanju mestnega drevja si pomagajo z digitalnim katastrom mestnih dreves, vsako drevo na javnih površinah pa strokovnjaki JP Snaga enkrat na leto vizualno pregledajo, ocenijo stanje in na temelju tega izdelajo načrt oskrbe zanj.
Če je le mogoče, še posebej varujemo tista, ki so že dosegla določeno starost in s tem tudi obseg. Drevesa so namreč v mestu dragocena, saj proizvajajo kisik, dušijo hrup, nam dajejo senco, filtrirajo, ohlajajo in vlažijo zrak, naravno razrasla so lepa in z vsemi pozitivnimi vlogami povečujejo kakovost bivanja.
Pri obrezovanju upoštevamo pravila arboristične stroke (EAC- Evropska navodila za obžagovanje dreves). Odstranjevanje vrhov ali večine večjih vej ni dopustno. Pri obrezovanju dreves se lahko odstrani največ 15 % žive listne površine. Premer vej, ki ostanejo, mora biti vsaj 1/3 premera odstranjenega dela (največ 5 cm, oz. 10 cm velik premer odžaganega mesta veje).