četrtek, 10. 5. 2018

20. maj – svetovni dan čebel

Čebele so nepogrešljive prebivalke Ljubljane, ki se v našem mestu odlično počutijo!

Besedilo: Staša Cafuta Trček

Ponosni smo na tradicijo čebelarstva v našem mestu. Kranjske sivke, pridne delavke, ki oprašujejo mestna drevesa in ostale medovite rastline, neopazno bivajo z nami. Center z ljubljanskim podeželjem šteje namreč kar 4.500 panjev. Letos se Ljubljana 20. maja z različnimi aktivnostmi pridružuje praznovanju prvega svetovnega dneva čebel, ki so ga Združeni narodi na pobudo slovenskih čebelarjev razglasili konec lanskega leta.

Zaradi vseh prizadevanj na področju varovanja čebel in razvoja čebelarstva je Čebelarska zveza Slovenije ob dnevu čebelarskega turizma Mestni občini Ljubljana podelila naziv Čebelam najbolj prijazna občina 2017. Čebelja pot je prejela v letu 2017 tudi URBACT Good Practice Award, podaja pa se tudi na evropsko pot kot BeePathNet v okviru programa URBACT Transfer Network.
Ljubljana je tudi v preteklosti živela s čebelami. Čebelo in panj najdemo na najstarejšem mestnem izvesku Mestne hranilnice na Čopovi ulici. Številne meščanske družine in tudi arhitekt Plačnik so imeli na svojih vrtovih čebelnjake. Ime vasi Medno je izpeljanka iz besede medovit. V bližini stolnice, ob Ciril Metodovem trgu, imamo Medarsko ulico, kjer je prodaja medu potekala še pred stotimi leti. Danes na območju naše občine delujejo trije odstotki slovenskih čebelarjev, ki so povezani v štirih društvih. Čebelji panji so na strehah Cankarjevega doma, Centra kulture Španski borci, Centra urbane kulture Kino Šiška, Hotela Park, Radia Slovenija, Računskega sodišča, Vlade Republike Slovenije, v BTC-ju in še na številnih drugih lokacijah. Analize kažejo, da je med, pridelan v urbanem okolju, izredno kakovosten, brez pesticidov ter celo brez težkih kovin in ostankov izpušnih plinov.

Domača samopreskrba z medom in čebeljimi izdelki

Mestna občina Ljubljana je leta 2015 zasnovala in postavila Čebeljo pot, ki danes povezuje čebelarje in čebelarska društva ter člane številnih izobraževalnih, kulturnih, zdravstvenih in gospodarskih inštitucij. Gre za povezovanje enako mislečih, ki z najrazličnejšimi aktivnostmi skrbijo za dobrobit čebel v našem mestu. Društvo Urbani čebelar je član Čebelje poti in si med drugim prizadeva za povečanje količine medovitih rastlin in dreves v urbanih okoljih. »Aktivno delamo na izboljšanju stopnje domače samopreskrbe z medom in čebeljimi izdelki, prav tako se urbani čebelarji povezujemo z drugimi panogami, ki si prizadevajo za izboljšanje kakovostne ravni življenja v mestih,« izpostavi Gorazd Trušnovec le dva od mnogih ciljev društva in doda, da si želijo pomladiti starostno strukturo čebelarjev. »Vabljeni, da se nam pridružite. Naši čebelarski mojstri bodo postali vaši mentorji v svet čebelarstva.«

Brez čebel ni opraševanja. Brez opraševanja ni hrane.

Maj bo od letošnjega leta postal mesec čebel. Slovenski čebelarji so za svetovni dan čebel predlagali 20. maj, rojstni dan Antona Janše (1734–1773), začetnika modernega čebelarstva. Bil je prvi cesarsko-kraljevi učitelj čebelarstva na Dunaju. Napisal je dve temeljni čebelarski knjigi: Razpravo o rojenju čebel in učbenik Popolni nauk o čebelarstvu. Njegove čebelarske nasvete čebelarji upoštevajo še danes. »Naša prizadevanja so namenjena ohranjanju čebel in njihovega življenjskega prostora,« pove Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije in ključni pobudnik. »Brez čebel ni opraševanja. Brez opraševanja ni hrane. Vsak od nas bo naredil veliko, če bo proste površine, ki jih ima doma na vrtu ali na njivi, zasadil z medonosnimi rastlinami,« nas v imenu čebelarjev in čebel nagovarja predsednik.

Posadite medovite rastline

Poleg čebelarjev za čebele skrbi tudi občina, tako da na javnih površinah sadi trajnice z mnogo medovitimi rastlinami. »Sivka, žajbelj, možin, ožepek, kraški šetraj, timijan, meta, bazilika, rožmarin, nizke homulice, ameriški slamnik, jesenske astre,« našteva medovite rastline Maruška Markovčič z občinskega Odseka za razvoj podeželja. Cvetovi teh rastlin dajejo čebelam medičino ali cvetni prah, nekatere pa oboje. Seznam medovitih rastlin, da se boste lažje odločili, kaj posaditi, najdete na tej povezavi: http://urbanicebelar.si/medovite-rastline/. Ne pozabite tudi na medovita drevesa, kot so lipa, vrba, cigarovec, pravi kostanj, divja češnja. Vabljeni, da obiščete spletno stran Čebelja pot in Urbani čebelar in izvedeli boste veliko novega, pripomogli k varstvu in razvoju (urbanega) okolja in izboljšali tudi kakovost vašega bivanja.
www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/podezelje/cebelja-pot/

POUDARJENI STAVKI
Ljubljanski med je mestno protokolarno darilo. S tem nazivom se lahko ponaša med, ki je pridelan na območju Mestne občine Ljubljana, je gozdni, kostanjev ali cvetni ter ima oznako Slovenski med z geografsko označbo (SMGO).
Pomagajmo čebelam – ocvetličimo okna in balkone z medovitimi rastlinami, ki nudijo čebelam v mestu pašo v času, ko ni drugih paš.

KOLEDAR DOGODKOV

16. maj – Čebela v Ljubljani (fotografska razstava)
Desni atrij, Mestna hiša, otvoritev ob 17. uri

17. maj – Sajenje sončnic in drugih medovitih rastlin
Ameriška ulica, BTC City Ljubljana, ob 10. uri

19. maj – Vodstvo po Čebelji poti
Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ob 16. uri

21. maj – Svetovni dan čebel v Cankarjevem domu
ob 13. in 17. uri – ogled panjev na strehi Cankarjevega doma in degustacija medu
Prijave: zvezdana.lazar@cd-cc.si
od 10. do 19. ure – ogled interaktivnega paviljona Čebelji svet (Bee World)
ob 19. uri – Več kot med (projekcija dokumentarnega filma in okrogla miza na temo urbanega čebelarjenja), Kosovelova dvorana

23. maj – Čebelja pot in Kolovratova medena sladica (predavanje in degustacija)
Baročni atrij, Gostilna Pri Kolovratu, Ciril-Metodov trg 14, ob 19. uri

14.–27. maj – Dnevi odprtih vrat članov Čebelje poti
Različne lokacije: Hotel Park, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, BTC City Ljubljana

Četrtki in sobote v maju – Medeno doživetje
Slovenski etnografski muzej, https://www.etno-muzej.si/

Junij – Kjer so čebele doma (razstava)
Slovenski etnografski muzej, https://www.etno-muzej.si/