torek, 16. 10. 2018

Če želimo imeti živahen kino, ga moramo vedno znova izumljati

Pogovor s Petro Slatinšek in Koenom Van Daelom
Avtor: dr. Uroš Grilc

Desetletje delovanja mestnega kina je priložnost, da strnjeno ovrednotimo sledi, ki jih je Kinodvor v tem času zapustil v mestni kulturi, pa tudi v širšem siceršnjem utripu Ljubljane. Naša sogovornika sta Petra Slatinšek, vodja programa Kinobalona, filmske vzgoje in mladih občinstev, ter pomočnik direktorice za program Koen Van Daele. Oba sta od samega začetka del vodstvene ekipe, ki je Ljubljano postavila na zemljevid prepoznavnih mest filmske kulture.

Ob občudovanju vsakokratnih letnih rezultatov smo se vedno znova prepričevali, da takšnega izboljšanja rezultatov naslednje leto ne moremo pričakovati. A se je zgodba ponovila in rezultati so bili še boljši. Kako je Kinodvoru uspelo, da vedno znova prepriča tako obiskovalce kot tudi filmsko stroko?

Koen: V prvih štirih letih je bila letna rast občinstva resnično izjemna: od 64.000 obiskovalcev v letu 2009 smo dosegli več kot 121.000 izdanih vstopnic v letu 2012. Toda v zadnjih šestih letih so se številke bolj ali manj ustalile. Kar ne pomeni, da dodatna rast obiska ni možna. Dosegli pa smo zgornjo mejo tega, kar lahko ponudi obstoječa lokacija na Kolodvorski ulici. Več obiskovalcev lahko sprejmemo le še v mestnem minipleksu, za katerega upamo, da bo odprl svoja vrata v letu 2022.

Petra: Kakovosten izbor in kakovostna predstavitev filmov sta zgradila zaupanje med kinom in občinstvom. S starši, otroki in učitelji gradimo dolgotrajen odnos. Učitelje vključujemo v redne dogodke, hkrati pa zanje organiziramo strokovna srečanja in mednarodne konference. Ključna so tudi partnerska povezovanja s stroko in drugimi ustanovami doma in v tujini.

Koen: Poleg kakovosti je pomemben sestavni del našega programa tudi raznolikost. Nagovarjamo zelo raznolika občinstva, od mladih do upokojencev, in vse obravnavamo z enakim spoštovanjem. To ni enostavno znotraj obstoječih omejitev. Kar je privlačno mladim družinam, ni nujno zanimivo mladostnikom. Ne gre le zato, da se trudimo, da bi se v Kinodvoru dobro počutile različne generacije, temveč ob tem nagovarjamo ljudi z zelo raznolikimi interesi, okusi in razumevanjem filma.

Pred desetimi leti, ob ustanovitvi javnega zavoda Kinodvor, so bili cilji – za tisti čas – ambiciozni: doseči najmanj 50.000 obiskovalcev letno in postati središče filmske kulture v mestu. A kmalu se je pokazalo, da so cilji realni, še več, Kinodvor je oral ledino pri kinoprojekcijah na prostem, ki jih danes v Sloveniji srečamo na vsakem koraku.

Koen: Če želimo imeti živahen kino, ga moramo vedno znova izumljati. Rutina je naš sovražnik. Vsaka projekcija mora biti izjemna. Ves čas se moramo zavedati, da je med obiskovalci vsakič kdo, ki je pri nas prvič, in želimo mu ponuditi posebno prvo srečanje s kinom. Občinstva ne smemo jemati kot nekaj samoumevnega. Ves čas iščemo nove poti, da bi privabili nova občinstva. Naše projekcije na prostem, tako na Ljubljanskem gradu kot na Kongresnem trgu, so dober primer tega, kako želimo tistim, ki morda niso redni obiskovalci Kinodvora, ponuditi nekaj nepozabnega.

Kako so se z leti ob Kinodvorovi zelo raznovrstni ponudbi kakovostnih filmov spreminjala pričakovanja občinstva?

Petra: Pred ustanovitvijo Kinobalona pred desetimi leti v kinematografih ni bilo rednega predvajanja kakovostne evropske in svetovne filmske produkcije za otroke. Danes so ti filmi na rednem sporedu Kinodvora in v drugih kinematografih Art kino mreže Slovenije. Ne le, da obstajajo in so na voljo, temveč jih lahko starši in učitelji vrednotijo, med njimi celo izbirajo glede na starostno stopnjo otroka, glede na teme, ki jih želijo otroku predstaviti. Učitelji po desetih letih prakse pričakujejo strokovno svetovanje ob izbiri, premišljen uvod pred filmom, dodatna gradiva, celo pogovor – vseh teh praks pa pred Kinobalonom v samostojni Sloveniji ni bilo redno na voljo.

Koen: O občinstvih vedno razmišljamo v množini, ne v ednini. Tudi njihovih pričakovanj je posledično več vrst. Nekateri si v našem programu želijo več žanrskega filma, drugi pogrešajo azijsko kinematografijo. Čudovito je videti, kako postajajo občinstva vedno bolj zahtevna. Kar kaže, da nam je v zadnjih letih uspelo zvišati standard. Če med njimi poiščemo skupni imenovalec, mislim, da vsak obiskovalec Kinodvora pričakuje nekaj več kot le zabavo. Pričakuje kakovost na vseh nivojih: kakovost filma, projekcije, dogodka, postrežbe, spremljave, vzdušja …

Filmska vzgoja in razvoj novih občinstev je tisti del programa, ki je Kinodvoru prinesel mednarodno prepoznavnost in številna priznanja. A za tem se skrivata premišljen izbor programa za otroke in sistematično delo s šolami. Zakaj je tako pomembno, da otroku danes omogočamo izkušnjo kina?

Petra: Odhod v kino je za otroka dogodek, je kot praznovanje in priložnost za druženje z družino in vrstniki. Gledanje premišljeno izbranega filma v posvečenem prostoru, v kakovostnih tehničnih pogojih, je lahko intenzivna izkušnja, ki pomembno vpliva na doživljanje in razumevanje filma, družbe, otrokovih čustev. V šolskem programu imamo v kinu tudi priložnost pogovora po filmu, izmenjava mnenj med otroki pa je pomemben cilj filmske vzgoje.

Kaj je ključni izziv naslednje desetletke Kinodvora in mestne filmske kulture?

Petra: Izziv za prihodnost je ohranjanje kakovostne izvedbe programa in krepitev dostopnosti programa, da bo kakovostne filmske vzgoje deležnih čim več otrok in mladih. Prav tako želimo razvijati programe za specifične starostne in socialne skupine obiskovalcev. Novembra 2018 začenjamo novi evropski projekt Cinemini Europe, ki bo omogočil nadaljnji razvoj programov filmske vzgoje za predšolske otroke v šolskem programu ter v programu Prvič v kino.

Koen: Brez dvoma, odprtje mestnega minipleksa leta 2022.

Ključni rezultati Kinodvora v letu 2017

Na 1973 projekcijah smo gostili 119.432 obiskovalcev, od tega 14.979 na Filmu pod zvezdami in 5400 na Letnem kinu na Kongresnem trgu. Kinobalon je obiskalo 37.309 obiskovalcev.

 

Kinodvor 10: Zgodba o Kinodvoru

Nina Peče Grilc, direktorica Kinodvora

Zgodba tega mestnega kina se začenja v času, ko je marsikateri kinematograf ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi, resno razmišljal o svojem obstoju. Kino je izgubil velik del občinstva, ki ga veliki kinocentri niso nagovarjali. Prvi spomin na kino za najmlajše pa je postal neločljivo povezan s ponudbo nakupovalnih središč, pokovko in filmi, ki se – podobno kot vse drugo – vrtijo bliskovito. Umetniški Kinodvor je takrat pod okriljem Slovenske kinoteke napajal filmski umetnosti zapriseženo in predano publiko. Toda spremembe v Kinoteki so pripeljale do nenadnega zaprtja art kina in filmska kultura je zapustila urbano mestno središče. Takrat je mesto naredilo drzen korak, ki mu ga danes zavida marsikatera svetovna prestolnica. Mestna občina Ljubljana je (p)odprla prostor, v katerem živi filmska umetnost in se razvija filmska kultura. Javni zavod, ki skrbi predvsem za prikazovanje kakovostne in zahtevnejše filmske produkcije, je imel tako že ob ustanovitvi zelo široko poslanstvo, povezano s programi filmske in kulturne vzgoje, mreženjem vseh akterjev na področju filma v Sloveniji in razvojem kulturno-turistične ponudbe glavnega mesta.

Oktobra 2008 je svoja spomeniško zaščitena vrata odprl Mestni kino Kinodvor. Vizija filmskega središča, ki naj film postavi v center družbeno-kulturnega dogajanja, pa je odprla vrata raznolikemu programskemu spektru in gledalcem vseh generacij. Prva leta mestnega kina je zaznamovala digitalna prenova kinematografov, ki so se morali tehnološko opremiti za novo obdobje. Ves svet je iskal načine, kako zagotoviti investicije, ki so kinematografom nalagale velik izziv. Kakšna je prihodnost kina? Kakšna je vizija atraktivnega kina z dodano vrednostjo, ki bo ljudi prepričala, da namesto domačega naslonjača izberejo kino? Kinodvor je nič manj smelo kot sorodni kini v mednarodni mreži to vizijo naslonil na idejo »event cinema«, torej idejo o živahnem kinu in kinodruženju, kjer je ogled filma pospremljen z različnimi dogodki ali pa je že sam ogled velik dogodek. Kinodvor je šel še korak dlje in razvil koncept »več kot kino«, ki ima danes vse več evropskih posnemovalcev. Vsak prostor mestnega kina ima svojo vlogo pri izgradnji filmske kulture, pa naj bo to filmska galerija v hodnikih med dvoranami, specializirana filmska knjigarna ali filmska kavarna, ki je postala živahno kulturno in družabno središče, a tudi prostor filmske refleksije in strokovnih srečevanj.

Sledi delovanja mestnega kina in razvoja filmske kulture so danes opazne: revitalizacija in digitizacija nacionalne mreže mestnih kinematografov in oblikovanje nacionalne strategije za področje filmske vzgoje. Kinodvor je v tem času podvojil število predvajanih filmov, število obiskovalcev in število zaposlenih v mestnem kinu. 10 let Kinodvora šteje več kot milijon obiskovalcev in dve pomembni priznanji: mednarodna nagrada Europa Cinemas za najboljši kino za mlada občinstva in priznanje gong ustvarjalnosti. Kot osrednja kulturna institucija za film je Kinodvor s številnimi partnerskimi sodelovanji sedmo umetnost postavil ob bok vsem drugim. Prav ti odlični rezultati nam pogled usmerjajo v prihodnost. V leto 2022, ko bosta Mestna občina Ljubljana in Kinodvor z novimi prostori v podhodu Ajdovščina lahko zagotovila tudi ustrezne in evropskim standardom primerljive pogoje za delovanje mestnega kina.