četrtek, 18. 7. 2019

Dan s turističnim vodnikom v Ljubljani

Most med narodi, mesti in državami
Avtorica: Staša Bizjak

 Turistični vodnik je oseba, ki pomembno vpliva na vtis, ki si ga gost ustvari o … na primer naši Ljubljani. V njem mora biti delček psihologa, da lahko vzpostavi dobro energijo med poslušalci in gledalci. Pa tudi živa knjiga mora biti. Spoznava tujce in njihove navade. Je nekakšen most med narodi, mesti ter državami. Morda tega poklica ne cenimo toliko, kot bi si zaslužil.

»Kar zgodilo se je, da sem se pred leti zadnji razpisni dan prijavil na tečaj za lokalnega turističnega vodnika. Dobri predavatelji so bili. Med njimi žal že pokojni Jože Hudeček, ki me je navdušil za pomen interpretacije informacij,« se spominja Urban Logar, vodnik po Brko turi. Ta je bila lani razglašena za najboljšo kolesarsko urbano vodeno turo v Evropi (easyJet Traveller Magazine). Doživljajska tura letos praznuje šele eno leto in je že prava uspešnica.
»Trije veliki brkači in jaz imamo ključ do skrivnosti Ljubljane in z velikim veseljem jih bomo delili z vami,« nas je nagovoril Urban, eden od samo dveh vodnikov, ki sta usposobljena 'brkača'. Poteka vsak petek ob tretji uri popoldan od aprila do oktobra. »Zdravo, a vidva sta tudi za Brko turo?« vprašam. »Ne vem, to bi naj bilo presenečenje,« odgovori Barbara iz Portoroža. Soprog Borut se nasmeji in prizna, da rojstne dneve preživita na kreativen način.
»Kot nalašč ste danes trije udeleženci. Tudi naši glavni akterji so trije. S kolesom po najlepših ulicah Ljubljane boste začutili življenjski stil arhitekta, pisatelja in slikarja,« razloži vodnik ter nam dodeli vloge. Mene je doletela čast, da sem za en popoldan arhitekt Jože Plečnik. Barbara in Borut sta 'obula čevlje' pisatelja Ivana Cankarja ter slikarja Riharda Jakopiča. »Cankar je bil prvi 'kavč-surfer' ter prvi 'twiteraš'. Vedril je v mnogih stanovanjih in si misli zapisoval misli na nešteto drobnih listkov,« kot zanimivosti v primerjavi z današnjimi časi naniza Urban. Vsi trije pozorno poslušamo, na smeh nam gre. Naš spremljevalec še pove, mi prikimavamo: »Poglejte to fotografijo. Na njej je Plečnik, portret od strani, frizura in brki pa hipsterski. Ja, naš veliki arhitekt je bil hipster pred hipsterji.« Zanima me, katera so najpogostejša vprašanja, ki jih turisti postavljajo vodnikom. »Vprašajo me, kakšen je slovenski narod. Odgovorim jim, da smo kot koprive. Zelo odporni, ne pozebemo, in ko je to potrebno, znamo tudi speči. Povem jim tudi, da je slovenski jezik naša domovina. Naša narodna zavest se je ohranjala skozi našo slovenščino. Fascinira jih dejstvo, da se je tako majhnemu narodu skozi vsa evropska križišča uspelo ohraniti,« nam Urban vrže kost, da se zamislimo. Naše druženje traja slabe štiri ure. Sodobnemu človeku je identiteta naroda spolzela iz rok, zato so v zadnjem času v fokusu takšne ture, ki prebudijo zavedanje nekega naroda. Ni čudno, da je bila Brko tura nagrajena, pomislim ob slovesu. www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/ogledi-in-izleti/brko-tura/

Kdaj pelje avtobus na Triglav?

foto

V Turizmu Ljubljana je skupaj sedemintrideset redno zaposlenih in študentov. Od tega šestnajst informatorjev, ki podajajo najrazličnejše informacije vsem, ki jih karkoli zanima o Ljubljani in Sloveniji. Informacijska centra sta dva, ob Tromostovju in na Krekovem trgu, kjer je tudi sedež Zavoda za turizem Ljubljana. Nace Tomc je informator. Pravi, da moraš delo z ljudmi imeti rad. »Gostje so različni. Ves svet je že bil pri nas. Tudi različno razpoloženi so,« odgovarja na moja provokativna vprašanja. Pove, da še pred nekaj leti tujci večinoma niso imeli izdelanih načrtov, kaj želijo spoznati v Ljubljani. Danes so dosti bolj opredeljeni. Ene zanimajo muzeji, razstave in koncerti, druge narava, dobra praksa Ljubljane kot zelene prestolnice, tretje nakupovanje, četrte življenje lokalnega prebivalstva in kulinarika. Vsak ima svoj pogled na svet, a pričakovanja so eno, realnost drugo. Najdejo se tudi takšni, ki vprašajo, kdaj gre avtobus na Triglav. Pri Špancih je denimo edino vprašanje: katero točko morajo v Ljubljani obiskati. Konec julija in ves avgust, ko v Ljubljani že več let ni niti ene sobe na razpolago, se najdejo turisti, ki pridejo, ne da bi rezervirali prenočitev. Seveda jim to predstavlja velik stres. Tudi to je naše delo, da jim pomagamo najti najbližje prenočišče. Govorimo o Kamniku, Vrhniki ali celo nekoliko oddaljenem Celju.

Ganjeni, ko slišijo Zdravljico v svojem jeziku

»Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!«
»Te globoko sporočilne in brezčasne verze ponavadi pod Prešernovim spomenikom tujim gostom preberem v prevodu v njihov jezik. Francosko govoreči turisti so vedno ganjeni in nekateri želijo kar kupiti zbirko Poezij,« pove turistična vodnica Ksenija Mravlja, ki je specializirana za vodstva v francoskem, češkem, angleškem in slovenskem jeziku. Klasična tura po centru Ljubljane je tudi za nas Slovence zanimiva. Saj veste, kakšni smo danes ljudje. Radi potujemo po svetu, na tujem nas vse bolj zanima. To, kar je pri nas, pa puščamo za neke druge čase. Sogovornico vprašam, kako doživlja svoje goste, toda zanima me predvsem njihovo zapravljanje. Ksenija mi odgovori, da so Čehi zelo hvaležni gostje, ampak niso zapravljivi. Se pa tudi to počasi spreminja. »Francoze zanimata domača obrt in umetnost, za kakovost in avtentičnost so pripravljeni odšteti kupček denarja. Narodi iz Azije in Bližnjega vzhoda kupujejo klasične spominke, predvsem kot darilo. Veliko jih pride kar z dvema kovčkoma, enim za spominke. Američani bolj zapravljajo za doživetja kot nakupe, saj pogosto potujejo daljše obdobje in so omejeni s prtljago.«

Vodnikov nasvet: Človek, vedno imej s seboj steklenico vode

Odpravim se na klasično turo po mestu. Tokrat je vodnik Anže Vrhovnik. Ob štirih popoldne se vsak dan pred Mestno hišo začne dvourni ogled po mestu. V skupini nas je šest: Španka, Mehičan, Britanec, dva Nemca in jaz. Skupina je prikupna, še posebej, ko se predstavimo in vsak pove, kaj ga je pripeljalo v našo prestolnico. Španka je prišla v Krško na simpozij, posvečen šolstvu, Mehičan in Britanec sta na festivalu salse v Rovinju. Zakonca iz Nemčije pa na njeno pobudo, saj je Ljubljano že obiskala poslovno, zdaj jo je želela pokazati še možu. Anže mi pove, da kot vodnik dela že štiri leta. Za njim je že 2.500 vodstev! To pa je kilometrina, pomislim. Ob koncu dvourne ture ga vprašam, kaj je najpogostejša napaka, ki jo naredijo turisti. Kot strela z jasnega izusti: »Premalo vode pijejo.« Zato velja vzeti na znanje – človek, vedno imej s seboj steklenico vode. V Ljubljani jo lahko napolniš na številnih pitnikih.

Ljubljana danes in jutri

Petra Stusek

Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana: "Ljubljana se je razvila v privlačno turistično destinacijo, ki vsako leto po obisku in nočitvah preseže zastavljene cilje. Torej, kako naprej? Kaj želimo postati? Kakšne goste si želimo? Koliko gostov in kje?
Prihodnost Ljubljane kot turistične destinacije gotovo narekuje naša zaveza trajnostnemu razvoju. Želimo ohranjati uspešno simbiozo med meščani in obiskovalci z ustvarjanjem ponudbe, zanimive tudi domačinom, ne le obiskovalcem. Z ustvarjanjem vsebine izven mestnega jedra želimo turistične tokove usmerjati v druge mestne predele in tako razbremenjevati središče mesta. Prizadevali si bomo nadgrajevati kulturno in gastronomsko ponudbo v mestu, ki bi skupaj z razvojem petzvezdičnih doživetij prepričala naše goste, da v Ljubljani in regiji ostanejo kak dan dlje. Veliko truda usmerjamo v privabljanje obiskovalcev tudi v manj toplih mesecih, ki so tradicionalno turistično manj obiskani. Dodatno pozornost posvečamo ponudbi v zaledju Ljubljane, pomagamo okoliškim občinam razviti privlačno turistično ponudbo in s pomočjo promocije tja usmerjamo obiskovalce in prebivalce.
Ljubljana že dolgo ni skriti biser, ampak vidna in privlačna destinacija na evropskem turističnem zemljevidu. A le streljaj iz prestolnice je še toliko lepot in doživetij, ki jih ne poznamo niti domačini. In ravno to je dodana vrednost Ljubljane v srcu Slovenije: nekaj za vse, ki želijo več od mestnega turizma."

Turizem v številkah

Glede na pozitiven trend rasti prihodov in nočitev v preteklih letih in prvih mesecih tega leta se pričakuje rahla rast tudi v času visoke sezone, če se ne zgodi kaj nepredvidenega.
Leta 2018 je bilo 1.022.851 prihodov in 2.179.914 nočitev, povprečna doba bivanja je bila 2,1 dne. Največ nočitev so opravili obiskovalci iz Italije, Nemčije, ZDA, Velike Britanije, sledijo obiskovalci iz azijskih držav, Francije in Španije.
Potrošnja prostočasnega turista je leta 2018 znašala skupaj s stroškom nočitve 101,80 evra (brez prevoza; vir Ninamedia), leta 2016 pa je bila potrošnja prostočasnega turista 91 evrov (vir: Valicon).