ponedeljek, 17. 6. 2019

Dan z ljubljanskimi knjižničarji

Sodobna knjižnica je prostor branja in kreativnega druženja

Avtorica: Staša Bizjak

Mestna knjižnica Ljubljana danes združuje petintrideset ločenih knjižničnih enot. Je največja splošna knjižnica v Sloveniji. Letno jo obišče skoraj dva milijona obiskovalcev. Njeno delovanje »povsod v mestu« z mednarodnimi ter poudarjenimi spletnimi aktivnostmi prehaja v »povsod na svetu«.

»Ko prestopiš prag knjižnice, te s polic vabijo knjige: Berite nas, prebirajte med vejicami in pikami naše zgodbe,« je misli o naši največji knjižnici zapisal bralec Alberto Avguštinčič in v nadaljevanju zelo pomenljivo izpostavil: »Beseda, izrečena ali zapisana, je odnos človeka do človeka in sveta, v katerem sobivamo.« Na vprašanje, s čim vse se ta mestni zavod ukvarja, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana mag. Teja Zorko odgovori: »Včasih imam občutek, da se moramo v knjižnicah ukvarjati po malem z vsem, če želimo koristiti ljudem – ali pa vsaj zelo dobro vedeti, kje naj uporabnikom informacijo takoj poiščemo. Vse naše delovanje ima en skupni imenovalec: inovativen javni servis za čim širši krog različnih uporabnikov, ki se z uporabo knjige pravzaprav šele začne, nadaljuje pa z dvigom bralne in siceršnje kulture, neformalnim izobraževanjem, kreativnim druženjem in blažitvijo socialnih razlik.«

Knjižnice so javne dnevne sobe

V Mestni knjižnici Ljubljana je zaposlenih 220 ljudi, od tega 164 knjižničarjev in bibliotekarjev. Dnevno v prostore knjižnic vstopajo člani in obiskovalci, vsak s svojimi potrebami in željami. Knjižnica je prostor, kjer se srečujejo najrazličnejši uporabniki, zato so storitve, ki poenostavljajo in olajšajo njeno uporabo, za vsakogar dobrodošle. Po združitvi šestih samostojnih ljubljanskih knjižnic z enotami vred v en javni zavod so uvedli skupno člansko izkaznico Urbana, poenotili odpiralne čase, uvedli možnost vračanja gradiva v katerikoli knjižnici ter prostore namenili paleti različnih kulturnih in izobraževalnih dejavnosti, kot so predavanja, delavnice, literarne prireditve, potopisi, pogovori, gledališke predstave, koncerti, razstave, delavnice, kreativnice (prostori, opremljeni za prosto ustvarjanje in izdelovanje), tečaji za uporabnike ter tudi strokovna izobraževanja za knjižničarje splošnih knjižnic iz celotne Slovenije.

Letno se v Mestno knjižnico Ljubljana vpiše več kot 11.000 novih članov. V desetih letih so zabeležili dobrih dvajset milijonov obiskov ter dobrih 47.000.000 izposojenih enot gradiva.

Povsod v mestu in na spletu

»Trenutni podatek o 84.592 članih je razveseljujoč,« ponosno navede vodja Službe za delo z uporabniki Veronika Rijavec Pobežin ter doda, da so knjižnice sodeč po obisku še vedno dragocene ter nepogrešljive. Kaj pa virtualni knjižnični svet? »Z objavami posnetih dogodkov, priporočili za branje na www.mklj.si in predvsem z možnostjo samostojnega oddaljenega vpisa v knjižnico in vse večjo izposojo e-knjig smo se približali tudi oddaljenim, v tujini živečim posameznikom. Sledimo hitrim družbenim spremembam in z upoštevanjem potreb uporabnikov iz našega slogana 'povsod v mestu' prehajamo v 'povsod na svetu',« pove sogovornica.
»Ogromno je dobrih knjig, lahko bi naštevala ves dan. Na strokovnih oddelkih opažamo, da naše uporabnike predvsem zanimajo knjige s področja zdravega življenja, samopomoči, novih trendov v prehrani, aktualnega družbenega dogajanja ter o naravi in svetu okoli nas,« navaja Majda Slak, knjižničarka, zaposlena v enoti MKL – Knjižnici Prežihov Voranc, ki dobro pozna delo v izposoji tudi v manjših krajevnih knjižnicah na obrobju Ljubljane. Med poletnimi počitnicami je veliko povpraševanje po turističnih in gorskih vodnikih. Med študijskim letom je izrazito povečana izposoja gradiva za različne študijske programe fakultet. Trendi pri izposoji leposlovnega gradiva so pestri. Bralci se odzivajo na aktualne dogodke in redno spremljajo knjižne novosti. Ob požaru katedrale Notre Dame je bilo povečano povpraševanje po knjigi Hugojevega Notredamskega zvonarja in zgodovinske serije o francoskih kraljih Prekleti kralji Mauricea Druona. Pri slovenskih avtorjih je trenutno veliko povpraševanje po avtobiografskem romanu Belo se pere na devetdeset novinarke Bronje Žakelj. Na splošno je tudi precej zanimanja za biografska dela. Iskani so denimo Jovanovićevi spominski zapisi Na stara leta sem vzljubil svojo mamo, Golobova knjiga o Mileni Zupančič in že desetletje star biografski roman Vesne Milek Cavazza. Med zelo brane sodi tudi Sarival Sosič s svojim prvencem Starec in jaz (2017) in nadaljevanjem Jaz sam. Slovenci imamo precej po krivici prezrtih avtorjev, ki bi si zaslužili večjo pozornost domače javnosti.

Knjižnice prihodnosti

Teja Zorko

Mag. Teja Zorko, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana: "Mestna knjižnica Ljubljana vstopa v drugo desetletje delovanja in v čas realizacije projektov, za katere smo pripravljali teren že dlje časa. Kratkoročno se veselimo preselitve naše knjižnične enote Polje v nove prostore, ki so že pod streho, dolgoročneje pa planiramo na podoben način preseliti obstoječo knjižnico Grba na novo bližnjo lokacijo v načrtovano stanovanjsko sosesko Brdo II. Brez dobre podpore financerja, naše ustanoviteljice Mestne občine Ljubljana, ki prepoznava dragocenost dobre knjižnične mreže za mesto, se ne bi mogli tako uspešno razvijati. Tudi v sedmih primestnih občinah, za katere pogodbeno opravljamo knjižnično dejavnost in s katerimi večinoma dobro in tvorno sodelujemo, se obetajo posamezni novi in boljši prostori za nekatere od knjižničnih enot.
V vse nove knjižnične prostore načrtujemo umestitev sodobnih tehnoloških rešitev, knjigomatov in sistema RFID, obenem pa nadaljujemo tudi uvedbo tovrstnih posodobitev v obstoječe knjižnice v mreži. Sledili bomo naši viziji hitrejšega in uporabniško samostojnega procesa izposoje in vračanja gradiva na nivoju celotne mreže MKL ter razbremenitve knjižničarjev manipulativnega dela, saj njihove ustvarjalne moči veliko bolj potrebujemo za uvajanje takšnih storitev za uporabnike in gradivo, ki izgrajujejo knjižnico prihodnosti."

 

Ljubljana je mesto kulture in knjige z dolgoletno tradicijo čitalnic in knjižnic

  • 1866 na pobudo duhovnika Blaža Potočnika ustanovljena prva čitalnica v Šentvidu
  • 1901 župan Ivan Hribar ustanovi Mestno knjižnico
  • 1911 Gospodarsko napredno društvo ustanovi Šentjakobsko knjižnico, ki se je preimenovala v Mestno knjižnico in je bila predhodnica Knjižnice Otona Župančiča.
  • 1946 ustanovljena Slovanska knjižnica
  • 1958 knjižnice začnejo uvajati prosti pristop, kar pomeni, da so lahko člani dostopali do knjig in si jih iskali sami
  • 1974 prva potujoča knjižnica
  • 1988 prvi računalnik za delo v katalogizaciji
  • 1991 knjižnice uvedejo COBISS sistem katalogizacije
  • 2008 MOL vse območne ljubljanske knjižnice združi v Mestno knjižnico Ljubljana
  • 2009 na voljo prva e-knjiga v knjižnici Bežigrad
  • 2010 ustanovljena Trubarjeva hiša literature za urbane in alternativne oblike knjižnih dogajanj (www.trubarjevahisaliterature.si)
  • 2016 prvi knjigomat v Knjižnici Šentvid, ki omogoča uporabnikom samostojno izposojo in vračilo knjig
  • 2017 možnost vračila v katerikoli knjižnici

 

 knjižnica

Preko spletne strani www.mklj.si do informacij o najrazličnejših brezplačnih dogodkih

  • vabljeni, da se prijavite na prejemanje obvestil o prireditvah in izobraževanjih ter na obveščanje o priporočenem gradivu www.mklj.si/narocanje-na-obvestila
  • po izboru knjižničarjev je na voljo več kot 2.400 izbranih leposlovnih in strokovnih knjig, glasbenih zgoščenk in filmov
  • svojim članom omogočajo brezplačen ogled 30.000 filmov preko platforme Kanopy
  • na spletni strani boste našli informacije o projektih za otroke, mlade ter odrasle, kot so: Ure pravljic, Ciciuhec, Literarni sprehodi po Ljubljani, Poletavci – poletni bralci, NajPoletavci, Zlata hruška, Beremo s tačkami, Robinzonijada, Mega kviz, Oddaj na natečaj v MKL, Mesto bere, bralne skupine ...

Ste že slišali za Knjižnico ob vodi?

V poletnih mesecih si obiskovalci kopališč Kolezija in Kodeljevo privoščite ob bazenu branje leposlovnih romanov za vse starosti.
Letošnja novost je tudi Knjižnica v ljubljanskem živalskem vrtu.