ponedeljek, 20. 5. 2019

Dan z oskrbniki v Živalskem vrtu Ljubljana

Živalski vrt Ljubljana letos praznuje 70 let. Skupaj z drugimi evropskimi vrtovi predstavlja časovne mostove za tretje tisočletje, v katerih specializirane in močno ogrožene živalske vrste lahko preživijo, medtem ko na globalni ravni poteka katastrofalno uničevanje naravnega okolja.
Avtorica: Staša Bizjak



Sibirski tiger, azijski lev ter zlatolični gabon so le tri močno ogrožene živalske vrste, ki vedrijo pod Rožnikom. Njihovo razmnoževanje je danes genetsko zelo pomembno za vzrejo mladičev s potencialom za naravovarstvene namene.

Prve kletke so bile nameščene v središču Ljubljane. Leta 1951 se je živalski vrt preselil na današnje območje, jugozahodni del Rožnika, kjer zavzema 19,6 ha in ima 6,5 km sprehajalnih poti. Kako daljnosežna je bila ta odločitev o selitvi živalskega vrta na območje Rožnika, potrjuje tudi mnenje inšpektorjev Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA) ob pregledu vrta leta 2009. V poročilo so namreč zapisali, da je ljubljanski živalski vrt po svoji legi eden najlepših v Evropi.

V živalskih vrtovih je ohranjenih mnogo vrst živali, celo več kot v naravi

Živalski vrtovi v zadnjih dveh desetletjih dobivajo povsem nov značaj in pomen, saj predstavljajo največji center strokovnega znanja, izmenjave informacij in izkušenj, kadrov in namestitve živali divjinskih vrst, tudi za potrebe varstva narave. Predstavljajo časovne mostove za tretje tisočletje, v katerih specializirane in močno ogrožene živalske vrste lahko preživijo, medtem ko na globalni ravni poteka katastrofalno uničevanje naravnega okolja. Že za premnoge vrste živali velja, da jih je v živalskih vrtovih ohranjenih celo več kot v naravi. Veliko ključnih spoznanj o življenju in gojitvi divjinskih živali smo ljudje lahko dobili na osnovi podatkov, meritev, vzorcev, ki jih lahko odvzamemo le v kontroliranih, primerljivih pogojih živalskih vrtov.

DSC 8312

Poslanstvo živalskih vrtov v 21. stoletju je ohranjanje narave

Živalski vrt Ljubljana še zdaleč ni zgolj turistična točka. Obiskovalci povečini že poznate izobraževalne aktivnosti, manj pa njegovo naravovarstveno vlogo in znanstveno-raziskovalno delovanje.

Opica zlatolični gibon (Laos, Kambodža, Vietnam) je zelo ogrožena vrsta. V Ljubljani so uspešni pri njihovi gojitvi, saj se vrsta pri nas odlično razmnožuje. Oba starša izvirata iz narave in sta zato danes genetsko zelo pomembna za vzrejo mladičev. Poglavitni vzrok ogroženosti gibonov je človek in nezakoniti lov. Divji lovci gibone prodajajo kot hišne ljubljenčke, ponekod dele njihovih teles uporabljajo v tradicionalni kitajski medicini, v nekaterih predelih pa za hrano. Na upad številčnosti vpliva tudi uničevanje njihovega življenjskega okolja na račun širjenja kmetijskih zemljišč in izsekavanja gozda. Vse to za potrebe multinacionalk, ki nam v razvitem svetu prodajajo izdelke, ki jih sploh ne potrebujemo. Velika smrtnost je tudi posledica uporabe agresivnih škropiv v poljedelstvu.

Tudi azijski levi so zelo ogrožena vrsta. Včasih se je levji habitat razprostiral od Afrike preko arabskega polotoka do Indije. Danes jih je v nacionalnem parku Gir v Indiji, ki je njihova poslednja azijska oaza, le še okrog 500. V Evropskem vzrejnem programu ogroženih vrst je okrog 100 azijskih levov, ki jim pripadata tudi Čaja in Maksimus. V ljubljanski živalski vrt so ju pripeljali januarja iz Poljske in jima zgradili novo sodobno ogrado. Danes zdesetkano podvrsto levov ogroža konflikt s človekom zaradi škode v živinoreji ter napadov levov na ljudi. Pogost je krivolov. Težava je tudi parjenje levov v sorodstvu, zmanjšana genetska pestrost populacije, zaradi česar postanejo občutljivejši za morebitne izbruhe bolezni. Azijskega leva v naravovarstvu imenujemo tudi krovna vrsta: ko varujemo leva, varujemo tudi njegov življenjski prostor in s tem vse rastlinstvo in živalstvo na njegovem območju.

Mednarodne in domače raziskave

»Aktivno sodelujemo pri raziskavi genoma šimpanzov, herpes virusa slonov, testiranju vonjalnih količkov pri risih, medovarnih smetnjakov. Kot člani Evropske in Svetovne zveze živalskih vrtov (EAZA, WAZA) stalno sodelujemo z drugimi živalskimi vrtovi in naravovarstvenimi ustanovami. Kot člani nekaterih evropskih vzrejnih programov (EEP) in evropskih rodovnih knjig (ESB) za ogrožene živalske vrste skrbimo tudi za ohranitveno vzrejo znotraj živalskega vrta ter za izboljševanje in razvijanje tehnik ohranitvene vzreje,« navede aktivnosti strokovna vodja, Barbara Mihelič, ki bo s 25. majem nastopila delovno mesto direktorice ZOO Ljubljana.

Delo oskrbnika ni zgolj preživljanje časa z živalmi

Oskrbniki skupaj z ostalimi zaposlenimi in zunanjimi sodelavci skrbijo za celostno podobo živalskega vrta, seveda pa je njihova prva in najpomembnejša naloga oskrbovanje živali ter delo z njimi. Živali v ljubljanskem živalskem vrtu redno oskrbuje devetnajst oskrbnikov, ki so razdeljeni v štiri skupine in več izmen, saj delo poteka ves dan, tudi ponoči, ne glede na letni čas in vremenske razmere. Oskrbniki vsak dan po utečenem urniku skrbijo za dobro počutje živali in jim nudijo vso potrebno nego, čistijo njihove prostore in jih razkužujejo, živali hranijo, tehtajo in opazujejo ter po potrebi aplicirajo tudi zdravila. Sodelujejo pri premestitvah, transportih in načrtovanju novih ograd. Pri tem ves čas skrbijo tudi za varnost obiskovalcev in živali. Delo je lahko zelo naporno in terja od oskrbnikov dobro psihofizično pripravljenost. Oskrbniki poleg naštetega trenirajo živali in zagotavljajo obogatitev njihovega življenjskega prostora, saj je to za dobrobit živali izjemnega pomena. So tudi povezovalni člen med živaljo in veterinarjem, saj navadno prvi opazijo morebitno spremenjeno vedenje, znake bolezni, poškodbo ali kaj drugega. Del svojega delovnika oskrbniki namenijo tudi stikom z obiskovalci, odgovarjajo na njihova vprašanja in jim preko različnih programov približajo živali.

foto
Dragi gostje, ne pozabite, da so to divje, neudomačene živali, ki potrebujejo svoj mir. Prosimo, da ne trkate po kletkah in varovalnem steklu. Če si boste vzeli čas ter jih opazovali, boste vi sami, vaši otroci pa tudi živali imeli največ od obiska.

Saša Purkart si nikoli ni mislila, da bo kdaj delala v kuhinji. Kaj šele v kuhinji za posebne goste – divje živali z vsega sveta. »Po končani fakulteti sem bila brezposelna. Prijavila sem se na razpis za prosto delovno mesto. Zdaj sem tukaj že sedmo leto. Vsako jutro vstanem ob tričetrt na pet. Z največjim veseljem grem v službo. Jedilniki za posamezne živali se močno razlikujejo. Naše živali so ves čas na dieti. Vso hrano odtehtamo do grama natančno. Sodobne smernice prehranjevanja divjih živali so popolnoma drugačne kot pred desetletji. Tako je na primer sadje zelo odmerjeno in se ga daje v majhnih količinah. Če že, je zaželeno trpko sadje. Šimpanzi dobijo za priboljšek ajdovo kašo. Mačja panda dobi občasno le po štiri grozdne jagode. Nekatere živali, kot sta sibirska tigra, pa imajo en dan v tednu post. Kot posladek, predvsem za nagrado med treningi, spečem ovsene piškote z oreščki in banano. Na vrtu imamo posajene številne rastline za naše živali. Afriška želva obožuje taščin jezik. Vsa hrana, ki jo naročamo, je prve kvalitete. Včasih se mi zdi, da pripravljam hrano za vrhunske športnike (smeh).«

Blanka Dolinar je oskrbnica že dvajset let. »Vsaka žival mi je pomembna kot posameznica, vsako vidim kot osebnost. Fizično je ta služba kar naporna, saj smo oskrbniki izpostavljeni vsem vremenskim razmeram. Poleti vročini, močnemu dežju, pozimi pa mrazu. Ko pride na primer pet ton sena, ga je treba uskladiščiti.« Blanka me povabi k uhatima tjulnjema. Mlajši jo že čaka pri službenih vratih, da ga zaposli. Razloži mi, da se živali dobro odzivajo na treninge, ki jih ohranjajo v psihofizični kondiciji. »Toda to so vseeno divje, neudomačene živali, ki potrebujejo svoj mir. Prosim, da ne trkate po kletkah in varovalnem steklu. Če si boste vzeli čas in jih boste zgolj opazovali, boste vi in vaši otroci pa tudi živali imeli največ od obiska.«

Robert Prašnikar je oskrbnik osemnajst let. Pravi, da je to služba, ki je narejena zanj. »Tukaj sem se našel. Živali so neke vrste moji sodelavci, s katerimi se zelo dobro razumemo,« hudomušno pove ter doda, da nikoli niso slabe volje, pokažejo pa, če se slabo počutijo. Robert veliko časa preživi s slonico Gango, ki je poleg šimpanzinje Mojce najstarejša prebivalka živalskega vrta – 45 let imata. »Sloni so izredno družabne živali, naša slonica pa je žal ostala sama, zato se oskrbniki trudimo, da bi to vsaj približno nadoknadili. Ganga me je navdušila s svojo velikostjo in pametjo, ki včasih že kar presega meje živalskega sveta.Slonico vsakodnevno treniramo za veterinarske potrebe, za njeno dobrobit in pa seveda za predstavitve obiskovalcem. Čeprav je Ganga zelo močna, težka kar dobrih 3300 kilogramov, jo v zadnjem desetletju treniramo izključno z metodo kliker. Znanja za takšno delo smo pridobili v tujini, kamor redno hodimo na izobraževanja. Poseben izziv mi predstavlja tudi izdelovanje igrač za Gango, ki jih potrebuje za ohranjanje psihofizičnega zdravja. Žal pa imajo te igrače velikokrat zelo kratek rok trajanja, saj jih Ganga uniči že ob prvi uporabi in s tem poskrbi, da tudi nam oskrbnikom ni nikdar dolgčas.«

Anže Rupnik je v času študija delal v živalskem vrtu preko študentskega servisa. Pred tremi leti pa je postal del tima oskrbnikov. »Zoologija me je od nekdaj zanimala. Že kot otrok sem spremljal živalski svet. Oskrbniki se nenehno izobražujemo, saj so spoznanja o živalih na vseh nivojih napredovala. Od prehranjevanja do vzdrževanja kondicije. Če bi moral izpostaviti eno samo vrsto, bi to bili šimpanzi. To je žival, ki je izredno inteligentna in izredno močna. Ob njih sem se veliko naučil. Predvsem medsebojnega spoštovanja. Kot posebno izkušnjo bi izpostavil prevoz losinje, ki smo jo šli iskat v Švico. Prevoz živali terja posebno skrb, saj sta sam prevoz in sprememba lokacije, torej življenjskega prostora, lahko zelo stresna, včasih tudi usodna. Losinja Elvi se danes dobro počuti, ob sebi ima partnerja losa Olafa.« Anže se trenutno izobražuje v okviru izobraževanj za oskrbnike živalskih vrtov na Sparsholt College v Hampshiru.

Živalski vrt v številkah

  • Skupno je v Živalskem vrtu Ljubljana 400 živali, od tega 121 različnih vrst in pasem živali.
  • Zanje skrbi 41 zaposlenih, od tega 19 oskrbnikov (en nočni oskrbnik) in trije veterinarji.
  • Vsako leto ga obišče okoli 260.000 obiskovalcev.
  • Živalske vrtove Evropske in Svetovne zveze živalskih vrtov letno obišče več kot 700 milijonov obiskovalcev.

Pogled v prihodnost

Barbara Mihelic ZOO LJ arhiv

Barbara Mihelič, strokovna vodja, ki bo s 25. majem nastopila delovno mesto direktorice ZOO Ljubljana: "V Živalskem vrtu Ljubljana sodeluje skupina strokovnjakov najrazličnejših strok, ki si vsakodnevno prizadeva za dobro počutje živali in zadovoljstvo naših obiskovalcev. Še naprej se bomo razvijali kot sodoben živalski vrt z uvajanjem visokih standardov oskrbe živali, gradnje in opreme bivališč za živali, z razvijanjem inovativnih praks v veterinarski oskrbi ter uvajanjem sodobnih metod in novih programov izobraževanja za obiskovalce.

Pripravljamo nov razvojni načrt, saj bi v prihodnosti k nam radi pripeljali tudi pingvine, tapirje, nosoroge, vidre itd. Ob rojstnem dnevu pa si želimo, da bi lahko čim hitreje poskrbeli za prenovo preostalih ograd, novo ambulanto in kuhinjo za živali, izobraževalno središče za obiskovalce ter prenovljen vhod z upravo, trgovino in blagajno."