sreda, 20. 6. 2018

Dvorana in stadion Stožice

Največji projekt v Ljubljani po Trgu revolucije
Avtorica: Jedrt Jež

»Z rednimi tekmovanji za naslove državnih prvakov s številnimi derbiji in razprodanimi tribunami, drugič pa tudi z na pol zasedenimi ali skoraj praznimi tribunami je slovenski in jugoslovanski šport postavila na mednarodni športni zemljevid. Pa ne le šport, v »hali« so gostovale plesne prireditve, popevka, cirkusi, proslave; ko so gledališčniki MGL in operetniki prenavljali svoje prostore, jih je gostila kdo drug kot »hala«. Pa rekreacija v mali ali veliki dvorani, kjer so bile dobro obiskane večerne ure drsanja z »zimskim bifejem«, po drsanju pa je v nedrju »hale« vabila Stopoteka, ob četrtkih na primer z rock večeri Dragana Buliča. Dopoldne pa »kavica« s časopisom v »letnem bifeju« – »hala« je bila enostavno več kot le dvorana.«

Hitro branje: namenoma sem izpustila letnice. Krajši odlomek iz knjige Hala Tivoli – 50 let Tomaža Pavlina pričuje, da je hala veljala za eno največjih dvoran. Nekoč. Toda, kar je bila nekoč slavna hala, so danes morda Stožice. Seveda so se časi spremenili. Toda, kar je bilo priljubljeno v času slavne hale, se danes nemara zrcali v programu Stožice. Vprašajte skoraj četrt milijona obiskovalcev, ki so lani prišli v dvorano ali na stadion.

Spektakli in nagrade

Večnamensko dvorano Stožice so odprli avgusta 2010 s košarkarsko tekmo med reprezentancama Slovenije in Španije. Prva kulturna prireditev v novi dvorani je bila 7. oktobra 2010, dvorano je napolnil operni pevec Jose Carreras. Da je dvorana res večnamenska, so dokazale uspešno izvedene prireditve z najrazličnejšimi zahtevami – tako glasbenimi kot športnimi dogodki. EuroBasket 2013, mladinsko svetovno prvenstvo v judu, motoristični spektakel Masters of Dirt – pa 2 Cellos, Depeche Mode, Riblja Čorba, prijateljske in kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo v nogometu 2018, novi Cirque du Soleil, Nick Cave, Magnifico, Pankrti, Maša in medved na ledu; to so samo nekateri izmed široke palete dogodkov, ki jih zna gostiti ta dvorana. Dvorana Stožice se razprostira na 14.164 m2 in ima 12 480 sedišč na treh nivojih školjkasto oblikovane dvorane.

Zunanja dnevna soba

Nam najbližja, programsko primerljiva je Arena Zagreb s 15 200 sedišči, ki lahko, odvisno od dogodka, sprejme tudi več kot 20 000 obiskovalcev. Zgrajena je bila dve leti pred Stožicami. Za Areno Zagreb velja, da je postala novi arhitekturni simbol Zagreba. Zasebno-javno partnerstvo je prav tako skupni imenovalec naše in zagrebške dvorane in stadiona. Obe gostita vrhunske domače in tuje glasbenike ter postajata redni postaji na svetovnih turnejah.

Arhitekta Jurij Sadar in Boštjan Vuga sta lani za časnik Delo pojasnila: »Prvotna ideja je bila, da se ta objekt zgradi ob pomembnem športnem dogodku, kot se je to delalo še v nekdanji Jugoslaviji. Da se prijaviš na recimo evropsko prvenstvo v atletiki, in to potem pomeni ogrodje, ki postavi tudi rok, finančne omejitve, mednarodne obveze in kredite.« Dodala sta, da so »športni park sprva opisovali kot novo mestno merilo, hibrid športa, prireditev, nakupovanja in prostega časa kot element identifikacije nove mestne oblasti. Ki se potem v končni realizaciji lahko tudi sfiži, saj se ne izvede do konca, zaradi različnih, ne političnih, ampak v tem primeru ekonomskih dejavnikov.« Zanimivo pri tem je tudi, da zgodba o razvoju projekta sovpada z obletnico arhitekturnega biroja in nenazadnje države. Zgodba Slovenije zadnjih dvajsetih let. Toda park Stožice živi in okoliški prebivalci so ga vzeli za svojega. Okoli dvorane in stadiona se zbirajo mlajši, družine, pa naj gre za športno udejstvovanje ali zgolj druženje. Stožice, ko ni dogodkov, so za okoliške prebivalce postale zunanja dnevna soba.

Potencial za nov razmislek

»Stožice so dober primer, kako lahko veliki projekti zastanejo, obenem pa tudi primer, na katerem lahko raziščemo potencial takega zastoja. Nedokončanost omogoča nov razmislek,« je za Dnevnik zapisala Ana Kučan, krajinska arhitekta in profesorica, ki je oblikovala krajinsko podobo Stožic. Morda bo prvotna ideja o hibridnem projektu, ki povezuje šport, trgovine, druženje, kar je bilo pred desetimi leti novum, zaživela ob novem lastniku. Vsekakor bi bil zanimiv hibrid med vrhunskim športom, športnimi dejavnostmi, prostim časom, kulturo in delovnimi prostori v neki drugačni obliki. Do takrat pa nam, sosedom, nudi zavetje in sprehode, srečevanja in obisk mnogih dogodkov, kjer dvorana in stadion vedno znova osupneta.