torek, 25. 9. 2018

Film o baronu, izumitelju in filmskem producentu

Barona Antona Codellija Ljubljančani poznajo po tem, da je pred 100 leti v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil. Manj je znan kot izumitelj, leta 2008 pa ga je dr. Marko Frelih javnosti razkril tudi kot izjemnega pionirja na tehnološkem področju v Afriki.
Avtor: Miha Čelar

Film Codelli pripoveduje zgodbo o njegovem afriškem podvigu in obenem razkriva njegovo pustolovsko, ljubezensko pa tudi tragično življenjsko pot. Režiral ga je Miha Čelar, v glavni vlogi pa je nastopil Primož Bezjak. Glasbo za film je ustvarila skupina Silence. Film je lani prejel nagrado IRIS za najboljšo filmsko fotografijo in predvajali so ga na številnih mednarodnih in domačih filmskih festivalih. Jeseni bo na sporedu v slovenskih kinematografih.

Baron Codelli pa ni bil le prvi avtomobilist; poleg avtomobilske svečke, motorne kosilnice, dizelskega parnika in okrogle televizije (ki jo je tudi patentiral) je zasnoval še čisto pravo raketo, daljinski upravljalnik in dvokilometrski cepelin, ki naj bi vzletal in pristajal v ljubljanskih Mostah. S profesorjem Albinom Belarjem sta z radiotelegrafskim signalom s strehe takratne ljubljanske realke (današnje Vegove) povezala Ljubljano in Trst. Nekaj let kasneje je Codelli za avstro-ogrsko mornarico z oddajniki pokril celoten Jadran in radiotelegrafski signal pripeljal vse do Dunaja. Med letoma 1912 in 1915 mu je v takratni nemški koloniji Togo uspel skoraj neverjeten tehnološki podvig. Ob manjši železnici in žepni termoelektrarni je Codelli sredi džungle zgradil veliko radijsko postajo z devetimi stometrskimi stolpi. Radijska postaja je omogočala neposredno komunikacijo med Togom in Berlinom.

Filmski producent

V Togu je spoznal filmskega pionirja Hansa Schomburgka, s katerim sta zasnovala prvo afriško produkcijo. Posnela sta nekaj dokumentarnih filmov in celovečerni igrani film Bela boginja iz Wangore. Zgodba govori o majhni beli deklici, ki jo po brodolomu najde ljudožersko pleme in jo razglasi za boginjo. Ko deklica zraste, jo najde beli lovec, se vanjo zaljubi in jo reši pred ljudožerci. V filmu, ki je navdihnil znamenito zgodbo o Tarzanu, je nastopila takratna vzhajajoča zvezda nemškega filma Meg Gehrts, stransko vlogo pa je odigral ljubljanski inženir Leo Poljanec. Scenarij za »novelo za filmsko kamero«, kot so takrat imenovali igrane filme, je napisala baronica Rozalija Tauferer, Codellijeva mama. Leta 1915 so v nemški Togo vdrle angleške in francoske oborožene sile, Codelli je z družino pristal v vojnem ujetništvu, Bela boginja iz Wangore pa se je za skoraj 100 let izgubila neznano kam.

Slovenska filmska ekipa se je leta 2016 s pomočjo Codellijeve vnukinje baronice Livie Barbo von Waxestein Reden, pravnukinje Alessandre Reden in prapravnukinje Valentine Reden odpravila po sledeh Codellijevega filma.

Miha Čelar (scenarist in režiser): »Pot, ki je trajala skoraj 4 mesece, nas je najprej vodila na Dunaj, od tam pa preko Pariza v Togo, kjer smo se srečali s plemeni, ki varujejo ostanke Codellijeve radiotelegrafske postaje. Iz Afrike smo se nato vrnili v Berlin, kjer smo v zaprašenih arhivih odkrili ostanke izgubljenega Codellijevega filma in ga na koncu skupaj z njegovimi tremi potomkami prinesli nazaj v Ljubljano. Igrane prizore v filmu smo poustvarili s pomočjo tehnologije »blue screen«, kjer smo za ozadja v sliki uporabili 600 fotografij iz Codellijeve fotografske zbirke. Pri projektu je sodelovalo tudi več kot trideset slovenskih igralcev, plesna skupina France Marolt in združba afriških plesalcev, ki živijo in delajo v Ljubljani.«

Dr. Marko Frelih (kustos razstave Afriška avantura v Slovenskem etnografskem muzeju): »Codellijeva Afriška avantura priča o tem, da smo Slovenci v preteklosti odigrali pomembno vlogo, ne le v evropski, ampak tudi v svetovni kinematografiji.«

Primož Bezjak (glavni igralec v filmu): »Zame, ki sem rojen Mariborčan, je bil Codelli popolna neznanka. Če bi se v tistem času rodil v Angliji ali Ameriki, bi o njem že davno snemali hollywoodske filme!«

Alessandra Reden (Codellijeva pravnukinja): »Ker je bil Antonio Codelli moški, je v tistih časih lahko počel, kar je hotel, lahko je odšel v Afriko, se ločil od svoje žene in se znova poročil z drugo, ki mu je bila pripravljena slediti v divjino!«

Pred enim letom je baron Anton Codelli v Ljubljani dobil svoj spominski park, v teh dneh pa je bilo na njegovi nekdanji graščini odkrito še njegovo doprsno spominsko obeležje. V parku je ob tej priložnosti potekalo tudi največje slovensko srečanje starodobnikov.