petek, 21. 12. 2018

Gremo v Živalski vrt

Živalski vrt Ljubljana, ki domuje sredi mesta v krajinskem parku Rožnik, je po svoji legi eden najlepših v Evropi. Je med najbolj priljubljenimi turističnimi točkami: na leto ga obišče okoli 260.000 obiskovalcev z vseh koncev Slovenije, vedno več je tudi tujih gostov.
Avtorica: Tanja Pihlar

 

Tudi pozimi se v njem marsikaj dogaja: vas zanima, kaj počnejo žirafe in morska leva ob tem letnem času in ali rjava medveda zares spita? Družine decembra pričakuje že tradicionalna Božična zgodba, v kateri nastopajo živali, otroci pa se bodo razveselili obiska dveh decembrskih dobrih mož, Božička in dedka Mraza.

Na kratko o zgodovini

Naš največji javni živalski vrt ima že častitljivo tradicijo. Ustanovljen je bil 10. marca 1949 z odločbo, ki jo je sprejel Mestni ljudski odbor Glavnega mesta Ljubljane, in sicer kot javna, kulturna in prosvetna ustanova z namenom širšim množicam prikazovati živali Evrope in deloma drugih celin. O tem je v knjigi Živalski vrt Ljubljana podrobno pisal Vasja Butina. Ureditveno študijo za živalski vrt ob Večni poti na Rožnik je pripravil arhitekt Vladimir Gajšek. Prve kletke in akvarij so začasno namestili v mestnem središču, na zemljišču nekdanje vrtnarije na Kolodvorski 12 (v bližini današnje stavbe Radiotelevizije Slovenija). V njih so razstavili majhno zbirko divjih živali, med katerimi so bili muflon, damjaki, bela štorklja in vidra. Leta 1951 se je vrt z živalmi in zaposlenimi preselil na današnjo lokacijo na jugozahodni del Rožnika. Razprostira se na 19,6 hektarja površine in ima urejenih 6,5 km sprehajalnih poti. V njem prebiva okoli 500 živali z vseh celin, načrtno gojijo zlasti domorodne vrste. Ima okoli 40 zaposlenih, med njimi strokovno izobražene oskrbnike, specializirane veterinarje in nutricionista, ki skrbijo za dobro počutje, ustrezno prehrano in zdravje živali. Živalski vrt Ljubljana je član vidnejših mednarodnih organizacij, med drugim Evropske in svetovne zveze živalskih vrtov in akvarijev, v okviru katere delujejo evropski vzrejni programi, in Svetovne zveze živalskih vrtov in akvarijev.

Sodoben živalski vrt z različnimi nalogami

Danes je ZOO Ljubljana sodoben živalski vrt, ki ima več nalog. Posebno skrb namenjajo bivanju živali, da bi živele v čim bolj naravnem okolju – prvotne kletke so zamenjale velike ograde, v katerih živijo živali v skupinah in imajo urejen prostor za spanje, sončenje, kopanje, skrivanje ipd. Zanje skrbi 18 oskrbnikov, pomemben del oskrbe je tudi obogatitev življenjskega prostora.

O vsakdanu tamkajšnjih živali je mag. Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja, povedala: »Ker je v živalskih vrtovih manj izzivov, kot jih imajo živali v naravi, ko iščejo in lovijo hrano, oskrbniki pripravljajo zanje različne izzive, da razmišljajo in so telesno dejavnejše. To so igrala in priboljški za živali. Poleg tega jih tudi trenirajo, da lažje sobivajo z ljudmi in jim tako omilimo stres. Živali niso udomačene, ampak natrenirane.«

Med pomembnimi nalogami živalskega vrta sta tudi varstvo in skrb za redke in ogrožene živalske vrste. Pomagajo pri ohranjanju 13 ogroženih vrst živali, med katerimi so črna štorklja, šimpanz, črna čopičarka, sajmiri, sibirski tiger, perzijski leopard in mačji panda. Danes imajo prav pri tem živalski vrtovi pomembno vlogo, saj njihovo naravno okolje zaradi uničevanja počasi izginja. Redno sodelujejo tudi v različnih domačih in mednarodnih raziskavah, kot je raziskava genoma šimpanzov. Irena Furlan je povedala, da imajo že dolgoletno tradicijo izobraževanj: »Formalna izobraževanja so za vrtce, osnovne, srednje šole in fakultete in potekajo po učnem načrtu oziroma jih pripravimo po željah učiteljev. Neformalna izobraževanja pa so za ostale obiskovalce in so namenjena spoznavanju živali in ozaveščanju o ogroženih živalskih vrstah in habitatih.«

December med živalmi

Tudi družinam se vse leto obeta marsikaj zanimivega: udeležijo se lahko tematskih vodenih ogledov, na katerih izvedo marsikaj iz sveta živali, obiščejo živali ponoči, poleti prespijo v šotorih ali pa se podajo na fotosafari. Na Dogodivščinah z živalmi, ki potekajo vse leto, otroci spoznavajo živali, ustvarjajo, se dotaknejo kože, kosti, perja ipd. Neposredno srečanje z živalmi, kot so pajki in kače, jim pomaga, da se znebijo strahu in predsodkov. V prazničnem decembru jih pričakuje tradicionalna Božična zgodba, žive jaslice, v katerih nastopajo živali skupaj z njihovimi oskrbniki; srečajo lahko tudi Božička in dedka Mraza ter obiščejo živali, ki ju spremljajo na poti z daljnega severa. V živalskem vrtu lahko praznujejo tudi svoj čisto poseben rojstni dan, med poletnimi počitnicami pa je zanje organizirano varstvo. Živalski vrt omogoča, da lahko obiskovalci srečajo živali tudi čisto od blizu (program je namenjen obiskovalcem vseh generacij): da postanejo oskrbnik za en dan in pomagajo oskrbniku pri njegovih vsakodnevnih opravilih ali pa srečajo svojo najljubšo žival in jo pobožajo, če je to mogoče.

Igrišča za otroke in letalnice za največje sove

V zadnjih desetletjih so živalski vrt temeljito prenovili, postavili so nove ograde in bivališča za živali, ki so jih uredili po regijah; med drugim so zgradili veliko upravno stavbo z učilnico in veterinarsko ambulanto, gostinske objekte ter trgovino s spominki, obnovili so komunalno infrastrukturo ter pred vhodom postavili novo parkirišče. Pohvalijo se lahko kar s tremi inovativnimi otroškimi igrišči, ki imajo unikatna igrala, izdelana iz naravnih materialov in so zelo priljubljena. Urejena so tematsko: Začaranemu gozdu z velikanskimi mrežami in peskovnikom s tekočo vodo ter Afriški vasi s tobogani, visečimi košarami in talnimi trampolini se je letos pridružilo igrišče Žabji skok ob velikem bajerju. Na velikih barvnih žogah lahko otroci plezajo, skačejo, lovijo ravnotežje ipd. Med pomembnejšimi pridobitvami v letošnjem letu je bilo dokončanje ograde za severne jelene in lose ter ponovno odprtje zgornje obhodne poti, ki so jo morali po žledolomu leta 2014 sanirati. Brunarico so preuredili v hotel za divjinske živali, kot so ptice, netopirji in žuželke. Najnovejša pridobitev pa so tri nove letalnice za sove, v katerih domujejo največje vrste sov na svetu, velika uharica ter snežna in bradata sova.

Nekaj zanimivosti

Že Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske v opisu Ljubljane omenja turjaški zverinjak v Studencu pri gradu Fužine. V času Ilirskih provinc je dal general Marmont leta 1809 postaviti zverinjak v Tivolskem gradu.

V živalskem vrtu imajo arhiv s točnimi podatki o vseh živalih – z rojstnimi podatki, podatki o tem, kdaj so katero od njih pripeljali iz drugih živalskih vrtov ipd.

Leta 1977, ko je z Reke prispela azijska slonica Ganga, je živalski vrt dobil prvega slona.

Najstarejše živali s 44 leti so šimpanzinja Mojca, slonica Ganga in beloglavi jastreb.

Leta 2000 se je v vrtu izvalil noj iz jajca, ki ga je grel inkubator iz Kliničnega centra Ljubljana.

Rjavemu medvedu je v živalskem vrtu tradicionalno ime Jaka, medvedki pa Meta (trenutno sta stara 34 in 33 let).

Oskrbniki so s treningi in spodbudami pripravili živali k temu, da brez uspavanja dovolijo veterinarski pregled in zdravljenje, če je potrebno; morska leva npr. redno tehtajo, jima pregledujejo zobe, lahko jima vzamejo kri iz noge, oblikovane v plavuti, ter ju slikajo s prenosnim rentgenom.

Bonton v živalskem vrtu

Ne vznemirjajmo živali.

Ne hranimo živali.

Ne zapuščajmo oglednih poti.

Ne stegujmo rok v ogrado.