četrtek, 21. 3. 2019

Impro liga!

Avtorica. Jedrt Jež Furlan

Spomnim se, kako sem na začetku devetdesetih na nacionalni televiziji gledala odlomek iz predstave Ane Monro. V nekem trenutku so vsi Monrojevci statično sedeli ali stali ob zofi in brez čustev peli komad z refrenom »Na kanapeju jokat se ne sme«.

In čeprav takrat o njih nisem vedela kaj dosti, mi refren in prizor še vedno odzvanjata v mislih. Vedela sem, da Ana Monro obstaja, to že. Vendar nisem vedela, da gre za komad iz Varieteja, predstave, ki je leta 1990 v KUD-u France Prešeren v Trnovem k nam prinesla Impro ligo. Deli predstave so bili namreč zasnovani tako, da so gledalcem ponudili kolaž krajših improvizacijskih zvrsti in songov.

Andrej Rozman Roza je v imenu Ane Monro v reviji Mzin 1993 uradno razglasil Impro ligo in povabil skupine iz vse Slovenije na tekmovanje. Na Impro ligo. Dlje od nas jo gojijo le v Kanadi. Smo torej svetovni podprvaki v Impro ligi. Mirno lahko zapišem, da gre za športno gledališče, bila sem del začetnih ligaških tekmovanj v improvizaciji.Gledališka in lutkovna šola (GILŠ), ki jo je takrat pri današnjem Javnem skladu za kulturne dejavnosti vodila Metka Zobec, je sestavila prvo tekmovalno ekipo. Vadili smo vseskozi, kakor da bi šlo za največjo produkcijo v nacionalnem gledališču. Za impro je pravzaprav težko vaditi. Prizori v dolžini 3–4 minute imajo nekaj izhodišč, vse ostalo predlaga publika. Naslov, žanr, določeni so sodniki, točkovanje, navijači, časovna omejitev in tabela z rezultati. Na tekmi Impro lige se pomerita dve ekipi, ki skušata občinstvo in sodnika prepričati v kratkih prizorih. Osnova za slednje je prirejena po konceptu Theatresports angleškega avtorja Keitha Johnstona. Slovenci smo jih posvojili in priredili po svoje. Zadevo vodi moderator, vmes so solze, boji in izločanja. Kruto, kajneda.

Ena od disciplin je, recimo ji, sinhronizacija. Na odru stojijo nastopajoči, na robu odra osebi z mikrofonom. Publika določi naslov in žanr in potem vsi improvizirajo. Tisti na odru nekaj delajo, izvajajo, sinhronizatorja pa ubesedujeta njihovo početje. Publika oceni z močjo ali šibkostjo aplavza. Gre pravzaprav za tekmovanje v tem, kdo bo bolj nasmejal publiko.

Januarja letos so v Centru slovanskih kultur France Prešeren (nov lastnik in nekoliko spremenjeno ime na nespremenjeni lokaciji) gostili prvi večer 25. obletnice Impro lige. Impro liga je bila ustanovljena na nekdanji dan države, 29. novembra. Veterani Luka Korenčič, Boštjan Gorenc - Pižama, Miha Brajnik, Gorazd Žilavec, Tomaž Lapajne, Tomo Kočar in še nekaj veteranov se je kosalo z malo mlajšimi veterani. Bilo je kot na obletnici mature, šolsko srečanje vseh prisotnih, ki se že dolgo niso videli. Razstava, kot se za obletnico spodobi, je razkrila večino arhivskih materialov. Ne morem verjeti, koliko dolgih in tehtnih zapisov je v medijih nastalo o Impro ligi!

V Impro ligi so nastopali legendarni sodelavci Radia Študent in igralci Šentjakobskega gledališča Ljubljana; omogočila je ustanavljanje skupin Dejmo stisnt teater, Muci buci, Merlene Ottey Project in mnoge druge. Današnje zvezde stand upa so se kalile v Impro ligi. Toda pozor, stand up ni impro: stand up je naučen prizor komika, ki stremi k neponovljivosti. Prav tako ni impro, ko ti med kuhanjem zmanjka sestavin, ki jih zahteva recept, in si rečeš: »Bom pa malo improviziral,« impro ni vrsta zelenjave in improvizatorji niso »tisti, ki govorijo vice«. Impro je, skratka, resna gledališko-športna disciplina.

Vsako drugo nedeljo ob 19. uri pridite na improligaške boje v CSK France Prešeren:

  • 17. 3. – KiT vs. Mogoče
  • 31. 3. – Gverila teater vs. Mtke
  • 14. 4. – Banda Ferdamana vs. V đaru borbe