petek, 13. 12. 2019

Kapelica, angeli in sekretarke

Kje so v 17. stoletju obglavljali čarovnice v Ljubljani? Kaj je bilo nekoč v hiši na Miklošičevi 28, kjer je danes Zavod za zdravstveno zavarovanje? Kdo so bili angeli in kje so se dobivale sekretarke?
Avtorica: Jedrt Jež Furlan

Odgovore na ta in še marsikatera druga vprašanja dobite na LGBT turi po Ljubljani, ki sta jo zasnovala dolgoletna aktivista Suzana Tratnik in Brane Mozetič. »Resda je bila homoseksualnost prepovedana že prej, toda začnimo z letom 1931, ko je kralj Aleksandar z dekretom prepovedal homoseksualnost v Jugoslaviji. Ta prepoved je veljala do leta 1950, od 1951 pa je bila prepovedana samo homoseksualnost, lezbištvo ne. Slovenec Riko Dolenc, takratni notranji minister, se je pritožil, zahteval je enakopravnost, prav po socialistično, med moškimi in ženskami. Toda lezbična ljubezen se je zdela manj družbeno ogrožajoča. V tem času je bil v Sloveniji zaprt Vitomil Zupan, ki so ga med drugim obsodili tudi zaradi seksualnega razvrata,« s temi besedami se je začel sprehod po LGBT Ljubljani. Leta 1977 so ta zakon ukinili v Sloveniji, na Hrvaškem in v Vojvodini, v ostalih predelih nekdanje države pa je ostal do srede 90-ih let. Nasproti Glasbene akademije je Galerija ŠKUC, epicenter LGBT kulture, kjer poteka festival lezbična četrt in se dogajajo literarni večeri. Nekoč je bil malo višje Amerikanec, prvi gej disko. 

Mestni trg 14 je bil naša naslednja postaja: »Tu so bili med 15. in 17. stoletjem zapori, zato temu predelu še danes rečemo Tranča.« Tu sta bila zaprta tudi dva kmeta s Ptuja, ki sta s homoseksualnostjo žalila Boga, o čemer si lahko preberemo več v knjigi Grmade, parade in molk Braneta Mozetiča. Preganjanje je vrhunec doseglo v 17. stoletju, ko so na Friškovcu usmrtili 30 čarovnic. Malo naprej od Tranče je Mestna galerija, kjer se je v devetdesetih neuradno zbirala gejevska populacija. Ko se je zamenjal lastnik in niso bili več dobrodošli, so hodili na protestno pitje radenske. En deci protesta. Ob Mestni hiši nam je Suzana Tratnik povedala zgodbo o gospodu Pesku, ki je v 20-ih letih 20. stoletja vložil kandidaturo za župana prestolnice. A ko je nekdo sprožil govorice o njegovih sumljivih seksualnih aktivnostih, ki sicer nikoli niso bile dokazane, je bil gospod Pesek sicer izvoljen za župana, a ga zaradi obtožb niso potrdili. Pa čeprav je bil po Evropi to čas zlate dobe, živahnega razvrata.

Argo pod Tromostovjem, filmi in K4

Javno stranišče pod Tromostovjem je bilo nekoč neformalno zbirališče homoseksualcev. V svojem argoju so se imenovali angeli, pogosto pa so se dogovarjali o tem, kdo bo »dal jezuščka v jaslice«. Odprti zbirališči sta bili tudi park Tivoli in železniška postaja, kjer so se zbirali sekretarji in sekretarke. Turo smo nadaljevali mimo kavarne Union z zgodbo o dramatiku Ivanu Mraku in kiparki Karli Bulovec. Do leta 1988 je tu deloval tudi Kino center Union, kar je Suzana Tratnik povezala s Františkom Čapom, filmi Boštjana Hladnika in prvim lezbičnim celovečercem Varuh meje Maje Weiss. Najlegendarnejše zabave za vse so bile v klubu K4. Kdo se ne spomni Roza diska? Ob nedeljah se je ob 17. uri začel program s pogovori in filmi, potem je sledila zabava. Na teh večerih je slovenska popevka doživljala svoj razcvet, saj so bile gostje večerov med drugim tudi Marjana Držaj, Jelka Cvetežar, Alka Vuica in Helena Blagne. Nato se je tam pojavil mlad fant, ki je začel s tranvestitskimi performansi. Danes sliši na ime Salome. Nad K4 so bile pisarne mnogih nevladnih organizacij, tudi prvi LGBT SOS telefon. »To je bil čas močne skupnosti, sedaj pa je več manjših skupin. Veliko LGBT aktivistov in aktivistk je sedaj zaposlenih na evropskih projektih.«

Dr. Ljuba Prenner in neznani storilci

Pred sodiščem smo postali, prišel je čas za zgodbo o dr. Ljubi Prenner, uspešni odvetnici, ki je napisala tudi prvi slovenski kriminalni roman Neznani storilec. »Jaz sem dr. Ljuba Prenner, ne moški ne ženska, tukaj imate torte, da se boste posladkale,« je baje vstopila v neko odvetniško pisarno. Oblačila se je v moške obleke, zasebno se je izražala v moškem spolu, na sodišču pa v ženskem. Branila je samo tiste, za katere je verjela, da so nedolžni. Znana je bila po strastnih govorih na sodišču, z javnim tožilcem Javornikom se je po procesu, na katerem je ubranila partizanko Tončko Vidic, obtoženo veleizdaje, celo stepla. Bila je aktivna v NOB, toda nikoli ni pripadala nobeni organizaciji. Večkrat je bila zaprta, in sicer v istem zaporu kot kasneje Vitomil Zupan, kjer je danes hotel Austrotel.
Med sprehodom po mestnem središču je Suzana Tratnik pripovedovala o davnih in nedavnih napadih, predvsem na homoseksualce. »Še vedno potrebujemo odprte prostore, prijazne do vseh manjšin,« je bila ena od prevladujočih misli na sprehodu po LGBT Ljubljani.

Na LGBT turo, naslednja bo 25. 1. 2020 ob 13. uri, se lahko prijavite na www.AlternativeToursLjubljana.com/news/.

Organizirajo tudi Ljubljana Wicked Tour, ki jo vodi dr. Boštjan Plut: 18. 1. 2020 ob 15. uri. Gre za nagajivo zgodovino od rimske Emone, srednjeveške Ljubljane do modernega časa. Diši po razburjenih grofih, iznajdljivih pijancih, predstavlja čudne droge, prostitutke in jezne mačehe. Slišali boste zgodbe o krvavem zapornem mučenju, čarobnih načinih zdravljenja bolezni in starih lažnih novicah.