torek, 27. 3. 2018

Knjižnice se ukvarjamo predvsem z ljudmi

Intervju s Tejo Zorko, direktorico MKL

Avtor: Uroš Grilc, foto: Miha Fras

Teja Zorko pravi, da se še vedno z užitkom uči skrivnosti poklica knjižničarke. Njena poklicna pot je povezana s knjižnico, nato s knjižnico in spet s knjižnico. Še pred diplomo se je zaposlila v Knjižnici Prežihovega Voranca na Viču in v enoti na Igu skrbela za izposojo knjig.

O svojem zagnanem vstopu v svet širjenja bralne kulture nas nasmeji s tole prigodo: »Najprej mi je bilo nepojmljivo, da me gospe tako množično povprašujejo po nečem »luštnem za prebrat«, saj sem sama kot bralka funkcionirala popolnoma drugače. Zato je prišlo do nekaj komičnih situacij, ko sem poparčkala nekaj povsem neujemajočih se knjig in bralcev.

Zame so bili branja vredni tisti avtorji, s katerimi sem se srečevala na fakulteti, in drugih nisem niti kaj prida poznala. Naivno sem jim naložila Süskinda, Fowlesa, Calvina in Joycea ter si ob naslednjem obisku teh bralk prislužila odkrito grajo, da tako slabih knjig še niso (ne)brale in da tista ta mlada resnično še nima nobenega pojma o svojem poklicu. Kar je bilo, resnici na ljubo, precej pravilno.«

Njena poklicna pot je šla z roba Ljubljanskega barja nato vsakokrat bolj v središče in navzgor. Vodila je nekaj enot knjižnic, bila nato pomočnica direktorice viške knjižnice. Sledilo je osemletno vodenje Slovanske knjižnice. Od junija 2017 vodi največjo splošno knjižnico v državi.

 

Vodenje Mestne knjižnice Ljubljana ste prevzeli iz rok dolgoletne direktorice Jelke Gazvoda v dobrem stanju: v letu 2016 je število izposoj prvič preseglo številko 5 milijonov, povprečno je vsak prebivalec Ljubljane v letu 2016 knjižnico obiskal sedemkrat, za 16 % se je povečala izposoja e-gradiva, povečalo se je število članov knjižnice na nekaj več kot 84.500, kar je 5 % več kot leto poprej. Kako je knjižnica te trende uresničevala v letu 2017?

Drži. Kljub temu so se v letu 2017 številke pri izposoji gradiva znižale za 5 %, nekoliko se je znižalo tudi število izobraževanj in prireditev, se je pa povečalo število udeležencev na prireditvah. Tudi število aktivnih članov se je nekoliko zvišalo, sicer pa je očitno okrog 84.000 aktivnih članov naša magična številka; prav tako število vseh obiskov, ki jih je na letni ravni precej več, kot če bi nas obiskal vsak posamezni prebivalec Slovenije. Veseli smo za 3,87 odstotka povečan prirast gradiva, vsako leto pa se povečuje virtualni obisk knjižnice (4,36 %).

Na območju, ki ga pokriva knjižnica, je delež v knjižnico včlanjenih prebivalcev 24,6 %, kar je višje od slovenskega povprečja, ki je novembra 2017 znašalo 23,5 %. Kateri od teh kazalcev vam predstavlja največji izziv v naslednjem obdobju?

Stabilen delež včlanjenega prebivalstva in povečan obisk kažeta, da zagotavljamo storitve, ki so relevantne za vse prebivalce Ljubljane in okolice. Izziv pa nam predstavlja upad na novo vpisanih članov, vendar je to trend, ki ga je gotovo treba pripisati tudi demografskim razmeram in dejstvu, da smo kot knjižnica verjetno že počasi dosegli zgornjo mejo včlanjenih prebivalcev iz Ljubljane in okolice.

Uporabniki zaznavajo knjižnice kot blažilce socialnih razlik.

Pa vendar so knjižnice med vsemi kulturnimi ustanovami obiskovalcem najbližje in tudi najbolj privlačne. Kako obiskovalci dojemajo vlogo knjižnic?

Uporabniki nas v precejšnji meri zaznavajo kot blažilce socialnih razlik in kot zaupanja vreden in varen javni prostor. Sicer pa so sodobni uporabniki knjižnic vedno bolj samostojni pri iskanju informacij, njihovo iskalno okolje je svetovni splet in glavno orodje Google. Raziskave kažejo, da 80 % ljudi informacije poišče na spletu, le 11 % jih najprej pomisli na knjižnice. Uporaba knjižnic se torej spreminja, pri tem pa je pomembno dejstvo, da smo zaupanja vredne ustanove z dolgo tradicijo in da nas ljudje podpirajo, prav tako kakor knjižnice podpirajo njih.

Mestna knjižnica Ljubljana je v zadnjem desetletju dokončala formalno, vsebinsko in organizacijsko transformacijo v enotno in eno knjižnico. Rezultati so odlični, je pa to tudi eden redkih primerov dejanske modernizacije javnega sektorja v naši državi. Vi ste ga spremljali od znotraj. Kako bi ga ocenili?

Z združitvijo je Ljubljana dobila veliko splošno knjižnico, največjo v Sloveniji, in pod vodstvom prve direktorice Jelke Gazvoda je naša ustanova orala ledino pri marsikaterem strokovnem vprašanju na nacionalni ravni. V veliki in dobro organizirani knjižnici smo oblikovali službe in dejavnosti, kjer se lahko izkažemo z obsežnim strokovnim znanjem, inovativnostjo in ustvarjalnostjo. Številne nove dejavnosti in projekti so gotovo tudi rezultat stalnega izobraževanja, pretoka informacij, spodbujanja sodelavcev k sodelovanju v številnih strokovnih delovnih skupinah izven same ustanove ter obiskovanja strokovnih srečanj tudi v tujini. Prejšnje vodstvo je tudi s tovrstnim posluhom izgradilo visoko stopnjo strokovne kompetentnosti kolektiva, za kar si bomo še naprej prizadevali.

Ena izmed najbolj zahtevnih skrbi direktorice največje slovenske splošne knjižnice je najbrž ohranjanje mreže. 20 knjižnic na območju Mestne občine Ljubljana, 13 krajevnih v sedmih okoliških občinah in 46 postajališč bibliobusa je res obsežna knjižnična mreža. Kakšni so vaši investicijski načrti?

V letu 2019 bomo, kakor kaže plodno sodelovanje z Mestno občino Ljubljana, vzpostavili novo Knjižnico Polje v prostorih stanovanjsko-poslovnega kompleksa Polje IV, ki se sedaj že gradi, tako da že iščemo arhitekta, ki bo oblikoval knjižnični prostor. Prav tako se bomo intenzivno pripravljali na selitev Knjižnice Grba v veliko večje prostore v novi stanovanjski soseski Novo Brdo II.  

Potujoča knjižnica je prav tako dragocen element v naši ponudbi, specifičen in verjetno v najtesnejšem stiku z uporabniki. Naš bibliobus je že dopolnil deseto leto in počasi začenjamo postopke za pridobitev novega, kar je seveda precejšnja investicija.

Kje so ta hip potrebe uporabnikov knjižnic najbolj okrnjene?

Splošna knjižnica s tolikšno uporabo, kot je naša, mora nujno slediti tehničnim posodobitvam. Zato bomo v letu 2018 pospešeno opremljali knjižnične prostore z ustrezno tehnično opremo in predvsem s knjigomati, tako da bi čim več knjižnic v naši mreži lahko začelo delovati s sistemom radiofrekvenčne identifikacije. Tako bomo pohitrili proces izposoje in vračanja gradiva, uporabnikom omogočili samostojno uporabo knjižnice, knjižničarje pa bomo razbremenili manipulativnega vidika dela v knjižnici, kar jim bo omogočilo ustvarjalnejše delo z gradivom in uporabniki.

Knjižnica že dolgo ni več samo čitalniški prostor, ampak pomembno središče znanj in prostor socializacije. Kako različne ciljne skupine obiskovalcev uspete nagovoriti s temi programi?

Osnovna naloga splošne knjižnice je, da zagotavlja storitve za vse ciljne skupine prebivalcev lokalne skupnosti. V strateškem obdobju 2017–2021 sta naši prioritetni skupini mladi in starejši. Starejši 65+ predstavljajo okrog 12 % vseh članov MKL, njihovo število se vsako leto povečuje. Sledimo Smernicam za pripravo storitev za starejše in v letu 2018 izvajamo dva zanimiva projekta. Prvi je Knjiga na dom, dostavo gradiva na dom za tiste, ki ne morejo priti v knjižnico. Drugi je povezan z zdravstvenimi informacijami in zdravstvenim opismenjevanjem. V  zdravstvenem kotičku v Knjižnici Otona Župančiča vas pričakuje paleta dejavnosti, povezanih z zdravjem za vse in vsakogar.

Sicer pa nagovarjamo vse starostne ciljne skupine, obenem pa seveda trud in pozornost namenjamo tudi ranljivim skupinam ter otrokom in predvsem mladostnikom, ki jih najteže privabimo v knjižnico.

Slednji so brez dvoma trd oreh. V svojih strateških aktih ste večkrat povedali, da je nagovarjanje mladih obiskovalcev, tj. obiskovalcev, starih do 25 let, izredno zahtevno in da podatki kažejo na upadanje te skupine obiskovalcev. Je knjižnica danes lahko dovolj inovativna in dovolj blizu mladim, da jih nagovori, ali ste nad »mladimi odraslimi« kratko malo obupali?

Seveda ne. Knjižnica je že leta 2010 postavila prve smernice za delo z mladimi, ki jih je nadgradila 2016. Ustvarjamo nove programe za spodbujanje ustvarjalnosti mladih (med 15 in 25 let) prek treh natečajev: metaFORA za kratko zgodbo (v sodelovanju s Knjižnicami grada Zagreba), poHAIKUj z nami za poezijo in preDRAMI se za dramo. Natečaji se počasi zaključujejo, razglasitev nagrajenih del in javno branje pa bosta aprila na prireditvi Noč knjige. Pri delu z mladimi odraslimi ugotavljamo, da jim najbolj ustreza oblika dela, v katero so sami aktivno vključeni, da jim torej v knjižnici omogočamo prostor in dejavnosti, v katerih delajo mladi za mlade. Zato vabimo mlade, da se nam pridružijo.

Kako vidite Mestno knjižnico Ljubljana čez pet let? Kaj se bo spremenilo, kaj bo drugače, kaj boljše za nas uporabnike? 

Sama vidim našo knjižnico predvsem kot ustanovo, ki bo še bolj tesno vpeta v tkivo mesta, predvsem preko številnih sodelovanj in povezav z drugimi javnimi zavodi in organizacijami, vladnimi in nevladnimi – kar nekaj navezav že sedaj uspešno udejanjamo. Še naprej bomo intenzivno delali na tehnološki opremljenosti knjižnične mreže. In seveda, sanjamo o bolj prepoznavni in markantni knjižnični stavbi v središču mesta, ki bi postala prepoznavna točka mesta in identitetna točka meščanov še bolj, kakor je sedaj. Knjižnice se namreč res ukvarjamo s knjigami, vendar pa se preko njih ukvarjamo predvsem z ljudmi.