petek, 13. 4. 2018

Kraševec v bloku

Po šestnajstih letih je poginila naša mala maltežanka. Praznina ob izgubi zveste spremljevalke je postajala vedno večja, posebno še, ker so se odselili tudi otroci. In potem je padla odločitev: želim si novega psa. Toda katero pasmo? Želela sem družinskega psa, obenem pa psa čuvaja. Tako sem ob iskanju trčila ob kraševca. Lastnosti, slovenska pasma, videz, vse me je navdušilo in iz srca sem si želela imeti kraševca. In potem so se začeli vrstiti dogodki tako, da sem začela verjeti, da nam je pes namenjen in da nas sam izbere.
Avtorica: Breda Oberč

Ravno takrat sem namreč v časopisu našla oglas: nekdo oddaja kraške ovčarje. Zdelo se mi je najboljše, da jih obiščem. Pogled na Florino mamo me je navdal z občudovanjem, Flora pa mi je, takoj ko me je videla, skočila v naročje. Zares, kakor da bi si sama izbrala lastnico. Vzrediteljica mi je razložila veliko o pasmi in želela je vedeti, kje bo živel pes, če se odločimo zanj. Povedala sem, da živim v bloku, in to je bil glavni razlog omahovanja.

Živim v pritličnem stanovanju, ki meri 62 m2. Dva prostora sta zelo velika, tako da Flora ni omejena z gibanjem. Psičko je bilo treba naučiti, da pusti stvari pri miru: začetki skupnega bivanja in učenja so bili res malo naporni, a se je izplačalo. Kar se kraševček nauči, to kraševec zna. Danes lahko mirne duše pozabim pospraviti copate, saj ostanejo točno tam, kjer sem jih pustila.

Najin dan se začne tako, da jo pred službo odpeljem na kratek sprehod. Preden odidem, ji dam konzervico hrane. Tako ob mojem odhodu ne laja. Nerodno bi bilo, da bi ob pol sedmih vrgla pokonci vse stanovalce bloka, saj je njen lajež zelo močan. Takoj po prihodu iz službe jo zopet peljem na krajši sprehod. Pozno popoldne oziroma proti večeru pa greva na dolg sprehod. Popoldanski sprehod traja uro do dve uri. No, zvečer, tik pred spanjem pa jo zopet odpeljem na polurni sprehod. Vsak dan ji posvetim tudi čas za igranje. Najraje se igra z žogico in skrivalnice in pogosto me nasmeji.

Verjetno se marsikdo sprašuje, ali je tako velika mrcina res primerna za stanovanje. Je, toda v marsičem se je treba prilagoditi ter upoštevati potrebe in značilnosti psa. Nujno se je ob morebitni odločitvi za kraševca posvetovati z izkušenim strokovnjakom. Predvsem pa kraševec ni za začetnike. Poleg tega tudi menja dlako, kar je vidno na tleh in stenah, ker se drgne vanje. A veliko, zanesljivo in pogumno srce to vse odtehta.

 

Ljubljana, najbolj pasje mesto

V februarju je Ljubljana dobila še en naziv, ki je brez dvoma najbolj »pasji« od vseh: Ljubljana, psom najbolj prijazno mesto 2017. Največ od 29.000 glasov obiskovalcev spletne strani www.kuzek.si jih je šlo namreč prav Ljubljani.

Pasji park v Šmartinskem parku
Pasji park v Šmartinskem parku. Foto: Miha Fras

V Ljubljani je trenutno registriranih 29.000 psov. Urbano okolje utegne biti za pse in njihove lastnike naporno, zato za njihovo dobro počutje med drugim skrbimo z urejanjem pasjih parkov, v katerih se lahko psi prosto gibajo, in sicer ob Vilharjevi ulici, v Štepanjskem naselju, Kosezah in Šmartinskem parku. Ob tem smo uredili še dve pasji stranišči na prostem, na celotnem območju Ljubljane pa je na javnih površinah postavljenih tudi 234 pasjih stebričkov, kamor lahko lastniki psov odlagajo pasje iztrebke (sicer jih lahko odložijo tudi v koše za mešane komunalne odpadke).