torek, 19. 2. 2019

Ledeni šah s pometanjem

»Curling je izvrsten način rekreacije, druženja in doseganja novih ciljev. Odličen je za tkanje novih prijateljskih vezi, odkrivanje svojih zmožnosti in sproščanje negativne energije,« je kot vabilo za nove igralce curlinga napisano na spletni strani Curling zveze Slovenije, ki obstaja vse od leta 2010.
Avtor: Miha Štamcar

Da curling resnično pomaga pri tkanju prijateljskih vezi in je hkrati tudi odlična oblika rekreacije, se lahko vsakdo prepriča na drsališču v Zalogu, kjer ima curling v Ljubljani svoje domovanje. Trenutno v glavnem mestu Slovenije delujejo trije klubi: Ljubljana, Zalog in Olimpija.

Ljubljanska zgodba o curlingu, skupaj z njo pa tudi slovenska, se je začela pred skoraj devetimi leti, marca 2010. »Poklical sem sošolca iz osnovne šole Gregorja Riglerja in mu predlagal, da bi ustanovila curling klub v Ljubljani. Slovenci imamo radi zimske športe in curling je izvrsten zimski šport. Očitno sem potrkal na prava vrata, saj je bil Rigler takoj za to, danes pa je gonilna sila, ki vse dogajanje vleče naprej,« je Marko Šinkovec, predsednik Curling kluba Ljubljana, na kratko opisal, kako je Ljubljana dobila prvi klub za curling.

To, da je Riglerja poklical v zgodnjih jutranjih urah, je sicer zamolčal, njegovi ideji pa so se še isti dan pridružili brata David in Denis Stonič, Marijan Kremžar, Gregor Verbinc in še nekateri. Le dva dni zatem sta bila ustanovljena že dva kluba za curling, Ljubljana in Zalog, kar je dovolj tudi za ustanovitev Curling zveze Slovenije. Že mesec kasneje je bila v italijanski Cortini d'Ampezzo sprejeta v Svetovno curling zvezo (WCF), junija v članstvo Olimpijskega komiteja Slovenije, decembra pa še v Evropsko curling zvezo.

Čeprav v Ljubljani delujejo trije klubi, so med sabo zelo povezani, razlika od drugih kolektivnih športov pa je tudi v tem, da na tekmah državne lige in državnega prvenstva ne nastopajo z imenom kluba, pač pa z imeni ekip, ki delujejo znotraj njega.

Ne gre le za pometanje

V vsaki ekipi so po štirje igralci. Tekma je sestavljena iz desetih endov (rund), ob vsakem pa vsak igralec meče po dvakrat. Kamni so iz škotskega granita in so težki okoli 20 kg, ledena površina, na kateri igra poteka, pa je dolga 44,5 m in široka 4,3 m. Ta zimski ekipni šport, katerega najzgodnejše omembe zasledimo že v 16. stoletju, izvira iz Škotske.

»V curlingu mora biti znotraj ekipe neka kemija, nekaj, kar tekmovalce povezuje, da se med sabo slišijo, zato so ekipe ves čas iste. Če kdo zaradi poškodbe ne more igrati, ekipa skuša najti kompatibilnega soigralca, s katerim se mora dobro razumeti. Veliko je odvisno od skipa, ki meče kot zadnji. Igralci ga morajo poslušati, on pa mora biti povezovalen, vedeti mora, kaj komu najbolj ustreza. Dejstvo je, da je taktika v curlingu vse prej kot preprosta, predvsem pa ne gre samo za pometanje, kot je običajno prva asociacija ob njegovi omembi. To, da je curling olimpijski šport, ni slučajno, saj je to pravzaprav šah na ledu, kjer je ob miselnem naporu potreben tudi fizični. Pri pometanju je potreben napor, pri metu pa natančnost in moč,« je poudaril Šinkovec, ki ima v svojem klubu 35 registriranih igralcev, z osmimi ekipami pa je tudi najštevilnejši klub v Ljubljani.

Najbolj pomembna je psihična stabilnost

»Načeloma znajo vsi vrhunski igralci dobro vreči kamen in dobro pometati, vendar je pomembna tudi dobra psihološka pripravljenost. Tudi ko si pod pritiskom, moraš pravilno zastaviti igro in se potem pravilno odzvati. Zadnji kamen mora biti enako natančno izveden kot prvi, in tu smo pri nas še v zaostanku za najboljšimi. Sicer občasno sodelujemo s psihologi, ampak v zelo omejenem obsegu,« nam Gregor Verbinc, predsednik zaloškega kluba, pojasni razliko med povprečnimi in najboljšimi igralci curlinga.

»Curling si želim pripeljati na višjo tekmovalno raven, kar bo možno le ob večjem številu igralcev in igralk. Čeprav smo v slabih devetih letih veliko naredili, je potrebno storiti še veliko. Naša največja težava pa so primerni pogoji. Za rekreativno igranje curlinga so slovenske dvorane sicer primerne, za uvrstitev na velika tekmovanja pa ne. Zato na treninge hodimo v tujino, v zadnjem času predvsem v Bratislavo ali Kitzbühel. Včasih smo hodili tudi v Budimpešto, ki je za zdaj postala predraga,« je o eni največjih težav ljubljanskega curlinga spregovoril Verbinc, ki vodi tudi slovensko reprezentanco v curlingu na vozičkih.

Kot bi igrali golf na 20 cm visoki travi

Prva štiri leta je bil predsednik Curling zveze Slovenije David Stonič, ki je septembra 2013 ustanovil še Curling klub Olimpijo, danes ponosni član Akademskega športnega kluba Olimpija. Podobno kot Verbinc je tudi Stonič kvalificirani trener curlinga. »Glavni cilj našega kluba je, da čim več mladih spozna ta šport, zato razvijamo mladinske selekcije. Imamo tudi člansko ekipo, ki je že bila tudi državni prvak in prvak lige, vendar najraje delamo z mladimi,« pravi Stonič, ki s klubom organizira športne dneve za osnovne in srednje šole.

»Tako želimo navdušiti mlade, da bi se nam pridružili. Gre za enega najcenejših športov, saj praktično ni nobenih stroškov. Letos smo sicer uvedli letno članarino, ki znaša le nekaj deset evrov, to pa je tudi vse, saj ne zaračunavamo vadnine. Vsi, ki se nam pridružijo, dobijo vso potrebno opremo v dvorani, se pravi metle in kamne, seveda pa si jo lahko kupijo tudi sami, če si to želijo. Žal pa imamo težave s termini, kajti v Zalogu je hokejski klub, ki ima prednost, potem dvorano uporabljajo tudi za umetnostno drsanje in rekreacijo, tako da imamo časovno zelo omejene urnike. Če bi imeli ustrezne termine, bi lahko pridobili tudi več mladih. Seveda smo veseli, da lahko gostujemo v zaloški ledeni dvorani, vendar si želimo dvorane za curling, ki bi nam prinesla dodaten zagon za razvoj te športne panoge. Igranje curlinga na hokejskem igrišču bi lahko primerjali z golfom, če bi ga igrali na 20 cm visoki travi,« je o nujnosti dvorane za curling dejal prvi predsednik Curling zveze Slovenije.

Če bo vse po načrtih, se mu bo želja, pa ne samo njemu, izpolnila. Morda še ne v tem letu, zagotovo pa v novem mandatu ljubljanskega župana Zorana Jankovića.

Vabljeni tudi rekreativci

Curling v Zalogu se igra ob ponedeljkih od 19. do 24. ure, v petkih od 13. do 15. ure ter ob nedeljah od 8. do 10. ure. Kdor se želi preizkusiti v tem zimskem športu, lahko pride v zaloško ledeno dvorano v času treningov. »Tam je vedno kdo, ki bo z veseljem postregel z vsemi potrebnimi informacijami in pomagal pri prvih korakih. Za več informacij se lahko pozanimate pri kateremkoli curling klubu. S sabo imejte le topla športna oblačila, vsa ostala oprema je brezplačno na voljo za izposojo,« vabi Šinkovec.

Konec aprila mednarodno prvenstvu Ljubljane

Curling klub Ljubljana bo od 26. do 28. aprila priredil že tretji mednarodni turnir v curlingu. Tudi letos pričakujemo močno mednarodno udeležbo. Lani je bilo prijavljenih kar 22 ekip iz 13 držav, tudi iz Kanade, ZDA, Švedske, Švice in Škotske, kjer je curling najbolj razvit.