četrtek, 29. 11. 2018

Ljubljančanke: Hodim za tabo in gledam te

Avtorica: Jedrt Jež Furlan

Veste, v kateri ulici je Lili Novy pisala pesmi na škrniclje in kje je živela Ivana Kobilca, ki slikarstva ni smela študirati v Ljubljani? Čisto blizu je spretna mojstrica nekoč popravljala svilene nogavice. Nedaleč stran je živela Minka Skaberne, skrbela je za knjižnico slepih in slabovidnih. Pionirke, prodorne, praktične in spregledane Ljubljančanke so sedaj bolj vidne. Pa ne zaradi spomenikov ali ulic, ki bi nosile njihova imena. Barbara Kapelj, arhitektka, gledališka režiserka in scenografka, se je v mnogih projektih že lotevala žensk z različnih področij in perspektiv. Projekt Hodim za tabo in gledam te, ki ga je leta 2013 zasnovala z Lejo Jurišić in Tejo Reba, se je sedaj razvil v serijo umetniških vodenj po poteh znanih Ljubljančank.

Znanstvenica in bolničarke

Dobili smo se v Daktariju, lokalu pri Lutkovnem gledališču, ki je v lasti potomcev Ane Mayer-Kansky, kemičarke, prve doktorice znanosti na slovenski univerzi in ene prvih slovenskih znanstvenic na področju naravoslovja. Z možem sta bila solastnika kemične tovarne v Podgradu pri Ljubljani. Menda obstaja fotografija, kako na pragu današnjega Daktarija preliva kemikalije iz ene epruvete v drugo. Potem smo se podali na pot: prva postaja je bila stavba, ki gleda na tržnico in Študentovsko ulico. »Nekoč je bila tu bolnica, ubožnica, kjer je delalo veliko šolskih sester. Nasproti je tržnica, kjer so Trnovčanke in Krakovčanke zalagale slovenske domove z zelenjavo, ki so jo pridelale na svojih vrtovih,« je naštevala Barbara Kapelj. »Vse te ženske bi si zaslužile obeležje.«

Upornice in kuharice

Ob stolnici je nekoč stal skromen spomenik upornicam, ki je opozarjal na demonstracije žensk leta 1943; njihov prst je bil uperjen proti škofu Rožmanu. Demonstrirale so za internirane može, v odgovor pa so jih polivali z vodo, tudi vrelo. Poosamosvojitvena vlada je spomenik odstranila in posadila drevo. Danica Simčič, nekdanja županja, je sramoto popravila in tako sedaj spomenik stoji na Pogačarjevem trgu. »Škofom, ki so obeleženi na vratih, in duhovnikom so kuhale šolske sestre. Najbolj znana je Felicita Kalinšek, avtorica uspešnih in velikokrat ponatisnjenih kuharskih knjig. Izumila je samokuhalnik, nekakšen ekonom lonec. Zavzemala se je, da naj bo pogrinjek na mizi skromen in ne baročno nastlan, da naj bo jed zgovorna in naj ima vsak za mizo 65 cm prostora. Lahko bi v obeležje tu postavili vsaj krožnik za vse te upodobljene lačne škofe,« je bila kritična Barbara Kapelj. Popotovanje po stari Ljubljani je pravzaprav predavanje o ženskah nekoč in danes. O obeležjih, ki jih ni, in o majhnih razlikah v času.

Ustvarjalke

V Trubarjevem antikvariatu sem prvič videla krasne zgornje prostore, kjer nam je gospa Stanka Golob pripravila stare ali celo prve izdaje del dr. Ljube Prenner, Lili Novy, Berte Bojetu, Felicite Kalinšek in še mnoge druge knjižne znamenitosti. Nekoč sta zraven stala trgovina in biro Ambient, vrata, za katerimi je sedaj športna trgovina, pa so ostala. Marta Ivanšek je prodajala prve italijanske oblikovalske izdelke, ki so bili pri njej cenejši kot v Italiji. Njeno trgovino so odnesli tozdi, zato se je posvetila arhitekturnemu snovanju. Z možem sta zasnovala naselje hiš v Murglah. »Model današnje razporeditve elementov in dela v naših kuhinjah je njena zasluga. S potovanj po Danskem je prinesla koncept sodobne kuhinje in ga predstavljala širom Slovenije, tudi po vaseh.«

Drobci življenj

Prvo obeležje žensk so vogalniki v stari Ljubljani. Seveda brezimnih žensk. Čez cesto smo nazdravili z domačimi 'takratkimi' in prisluhnili Suzani Tratnik, ki je govorila o Ljubi Prenner. Čeprav sem mislila, da o nori grofinji Lili Novy vem vse, sem na vodenju slišala nemalo navideznih malenkosti, ki so mi dodatno osvetlile njeno življenje. Med drugim je prodajala mleko – revnim pa ga je dajala. Pred zaključkom vodenega ogleda nam je Barbara Kapelj pokazala, kje je delovala izdelovalka modrcev in kje so nastajale najboljše kremšnite. Otroci so enkrat na dan dobili kepico sladoleda ali smetane zastonj. Nasproti je živela gospa, ki je po moževi smrti nadaljevala njegovo delo – vodovodarstvo. Poznala je vsa stranišča v centru. Šli smo tudi mimo prve šole za otroke s posebnimi potrebami. Niso jih skrili na obrobje, temveč so ženske dosegle, da so bili v centru. In mimogrede, ste vedeli, da je igralka Andie MacDowell nekoč kupovala vse obleke pri Dražu? Končali smo ob nekdanji rdeči ulici v stari Ljubljani. Bordel so zaprli v petdesetih letih. V hiši nasproti je živela Pavla Jesih, plezalka in lastnica kinematografov. Na koncu je bila revna, veliko je kadila in hranila golobe.

Ljubljančanke ni samo vodenje po prostorih spregledanih žensk. Je časovno potovanje po življenjih izjemnih žensk s sodobnimi poudarki. Barbara Kapelj prepleta zgodbe z umetnicami, ki sedaj živijo v stari Ljubljani. Zahvaljujoč njeni raziskavi vidim staro Ljubljano drugače. Pred mano se odpirajo knjige, slike in filmske podobe mesta žensk.

Vodenje: vsak petek ob 17. uri, bkapelj@gmail.com.