petek, 23. 2. 2018

Ljubljanska gledališka krajina

Zapisala: Mojca Jan Zoran, Slovenski gledališki inštitut (Slogi)

Ljubljana je geografsko majhna prestolnica majhne države, a velika kozmopolitanska prestolnica, če jo doživljamo kot kultureželjni Ljubljančan ali obiskovalec Ljubljane. Še posebej to drži, če ljubimo gledališče. V gledališki sezoni 2017/2018 slavimo 150-letnico ustanovitve Dramatičnega društva v Ljubljani, ki je hkrati 150-letnica začetkov institucionalizacije in profesionalizacije slovenskega gledališča.

Danes je Ljubljana slovensko gledališko središče. Gledališče je seveda prisotno tudi v drugih krajih Slovenije, a nikjer v tako raznoliki podobi in obsegu kot v prestolnici. Že hiter pregled ljubljanskih kulturnih koledarjev pokaže, da v Ljubljani praktično ni dneva, ko ne bi mogli obiskati vsaj ene nove gledališke predstave ali z gledališčem povezane vsebine. Nesmiselno bi bilo naštevati dogodke, naj opis nadomestijo gledališke impresije, ki jih v meni oblikuje ljubljanska gledališka krajina.

Razgledi na ljubljansko gledališko krajino

Gledališče je z mano vsak dan in v Ljubljani je vedno živo. Odri Drame so prežeti z igralsko vrhunskostjo, tako igralsko družino nam lahko zavidajo tudi največja svetovna gledališča. Opera in balet v mali prenovljeni historični dvorani vzdržujeta stoletno meščansko tradicijo. Cankarjev dom smelo vzpostavlja kontakt z mednarodnim prostorom. Slovensko mladinsko gledališče je oblikovalo mojo generacijo in oblikuje današnje. V Mestnem gledališču ljubljanskem se rokujeta kakovost in množičnost. Lutkovno gledališče Ljubljana razvija mlado gledališko publiko. Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana, spoj industrijske dediščine in sodobne scenske umetnosti, je središče raznovrstnih neinstitucionalnih sodobnih gledaliških praks. Gledališče Glej goji svojstvenost in odpira gledališke prostore. Mini teater sploh ni mini in posega po velikih nagradah. Španski borci in Plesni teater Ljubljana sta dom sodobnega plesa, čakajoč na že desetletja izmikajočo se institucionalizacijo. Gledališče ŠKUC odpira prevečkrat prezrto. Eksperimenti v Kulturnici, intimnost Pocket Teater Studia. V Hiši otrok in umetnosti, dvorani in Lutkovnem muzeju na Ljubljanskem gradu otroška domišljija razpira krila. Križanke, oder sredi Kongresnega trga – tu se odvijajo poletni gledališki spektakli za najširše množice. Ljubljanske ulice gostijo mednarodne umetnike uličnega gledališča. Gledališki dosežki študentov AGRFT vzbujajo upanje po skorajšnji ustanovitvi študentskega teatra. Šentjakobsko gledališče osuplja z dosežki ljubiteljev. Iz klubov odzvanja smeh, ki ga vzbujajo različni stand upi. Komercialne produkcije dosegajo visoke profesionalne standarde. Negledališki prostori, ki postanejo gledališče, izumljajo nove gledališke razsežnosti in opominjajo na ljubljansko gledališko infrastrukturno pomanjkljivost. V Slovenskem gledališkem inštitutu, v katerem domuje tudi Slovenski gledališki muzej, se srečujejo slovenska gledališka zgodovina, sodobna gledališka ustvarjalnost in gledališka stroka. Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani je dom gledališke znanosti …

 

4 Nolli arhiv SLOGI

Ljubljanska gledališka krajina je ljubljanski in slovenski zaklad.

 

Priljubljenost gledališča

»Najlepša iznajdba človeškega duha,« kot je gledališče označil prvi slovenski gledališki teoretik Josip Nolli v Priročni knjigi za glediške diletante, v Ljubljani vsako sezono beleži več sto tisoč obiskovalcev. Za mesto z manj kot tristo tisoč prebivalci je to impresivna številka in nas, z vidika gledaliških dogodkov in obiskov na prebivalca, postavlja ob bok velikim kulturnim prestolnicam Evrope. A uspešnosti in kakovostne umetnosti ne merimo s številkami. O pomenu in priljubljenosti gledališča v Ljubljani govorijo večkrat razprodane dvorane, zvesti abonenti, več sto ponovitev predstav, ki se na repertoarjih obdržijo desetletja, kultne predstave, ki oblikujejo in zaznamujejo generacije, obiskovalci, ki v Ljubljano na gledališke predstave in z gledališčem povezane vsebine prihajajo iz vse Slovenije, zamejstva in tudi tujine, tujci, ki živijo v Ljubljani in z občudovanjem in navdušenjem govorijo o raznovrstnosti in kakovosti ljubljanskega gledališkega življenja, pomembne domače in mednarodne gledališke nagrade in priznanja, s katerimi se lahko vsako sezono pohvalijo ljubljanski gledališčniki.


Gledališke predstave, dogodki, festivali, znanstvena in strokovna srečanja, pogovori, umetniške rezidence, eksperimenti, instalacije, gledališka akademija in gledališke šole, gledališka dediščina … so neločljiv del ljubljanskega vsakdana in gradniki kulturne podobe Ljubljane. Gledališče, pa naj nastaja v nacionalnih ali mestnih institucijah, pri neinstitucionalnih producentih, samostojnih ustvarjalcih, v gledaliških šolah ali kot ljubiteljska dejavnost, neizbrisno sooblikuje svetovljanski obraz Ljubljane. Ljubljanska gledališka krajina je ljubljanski in slovenski zaklad. In tega bi se morali zavedati.