četrtek, 21. 5. 2020

Ljubljanski štipendisti o covidu-19

Štipendisti Mestne občine Ljubljana s področja medicine, nevroznanosti in sociologije so se prijazno odzvali vabilu in napisali nekaj misli o življenju med epidemijo in po njej. Njihova razmišljanja nam pomagajo pri iskanju odgovorov na vprašanja, na katera danes nihče ni imun.
Avtorica: Nada Breznik

Gašper Tkačik, profesor biofizike in računskih nevroznanosti na Inštitutu za znanost in tehnologijo v Avstriji

Kot fizik razumem matematično osnovo epidemioloških modelov in nevarnost, ki jo povzroča eksponentna rast okužb. Predstavljam si lahko tudi težave pri obvladovanju take rasti. Na kratek rok ne vidim alternative ukrepom drastičnega zmanjšanja socialnih kontaktov, ki jih je uvedla večina evropskih držav. Menim pa, da bo v prihodnje treba zagotoviti infrastrukturo za hiter odziv z masovnim testiranjem ter za zelo natančno usmerjene ukrepe omejevanja in karantene. To lahko s seboj prinese precej invazivno začasno delovanje države (denimo sledenje posameznikom preko telefonov ipd.), toda če državljani dobijo rezultate testov v nekaj urah ali obvestila o okužbah v okolici, lahko hitro prilagodijo vedenje. Takšni ukrepi zdravstvenim sistemom omogočijo obvladovati okužbo ter vzdržati, dokler ne bi bilo na voljo zdravilo oziroma cepivo. Ugibam, da bo v prihodnje bistvo v pripravljenosti: kako mobilizirati sedanjo visokotehnološko infrastrukturo in čimprejšnjo diagnostiko, kako narediti sisteme odločanja in globalne izmenjave informacij, sposobne informiranega, s simulacijami podprtega odziva v urah ali dnevih in ne tednih ali mesecih. Skupni znanstveni in tehnološki potencial človeštva je velik, če ga je mogoče uskladiti in mobilizirati po vnaprej dogovorjenih protokolih in ne šele, ko nam teče voda v grlo. 

Anže Smole, imunolog, Univerza v Pensilvaniji, ZDA

Trenutna situacija se je neposredno dotaknila življenj vseh nas. Velika negotovost vodi do tesnobe in strahu. Znan psiholog z Univerze v Pensilvaniji, prof. dr. Martin Seligman, razlaga, da je človeški um nagnjen k razmišljanju v smeri najbolj črnega scenarija, ki je pogosto zelo nerealističen. Zato svetuje preprosto miselno vajo, ki se začne z identifikacijo najprej najslabšega, nato najboljšega ter na koncu najbolj realnega scenarija. Ideja je preusmeriti misli iz iracionalnega razmišljanja v racionalno ter najti konstruktiven pristop. Torej, najbolj negativna misel bi bila: gotovo se bo kdo od mojih najbližjih okužil, zelo resno zbolel in umrl. Naslednji korak je iskanje najboljše možnosti: nihče od mojih najbližjih ne bo zbolel. To bo šlo mimo in vse bo v redu. Nazadnje poskušam identificirati najbolj realen scenarij: verjetno se bodo nekateri moji najbližji res okužili, vendar bodo tako kot večina bolezen preboleli. Na podlagi najverjetnejšega scenarija potem lahko razvijem konstruktiven načrt in se na to pripravim.
Glavno poslanstvo znanosti je prispevati k boljšemu življenju ljudi. Kot imunolog in raziskovalec lahko povem, da tako na Univerzi v Pensilvaniji, ki je vodilna medicinska ustanova na svetu, kot tudi povsod drugod po svetu, vključno s Slovenijo, znanstveniki delajo vse, kar je v njihovi moči, za razvoj cepiv, zdravil ter poznavanje delovanja koronavirusov. Pomemben, morda bolj oseben vidik, ki ga sam prepoznavam v celotni situaciji, je, da v teh težkih časih ne pozabimo na empatijo, solidarnost ter da drug z drugim ravnamo z občutkom, odgovornostjo in spoštovanjem. Verjamem, da bo to krizno obdobje svet še bolj povezalo in vodilo v boljšo prihodnost glede pripravljenosti na morebitne podobne izzive.

Jernej Godec, imunolog

Ukvarjam se z biotehnološko industrijo in razvojem zdravil. Trenutno sem v Bostonu in delam v Atlas Venture, družbi tveganega kapitala, kjer investiramo v razvoj novih terapij. Osebno nisem vključen pri razvoju novih zdravil ali cepiv za covid-19. Vendar razvoj spremljam zelo podrobno (kot mnogi, trenutno od doma). Resnost te bolezni in njena nalezljivost je zaskrbljujoča. Obenem pa je že nekaj držav v Aziji pokazalo, da je s pravimi ukrepi epidemijo mogoče upočasniti in celo ustaviti. Optimističen sem tudi, da bomo še letos imeli na voljo zdravila, ki se bodo pokazala kot varna in učinkovita sredstva za omilitev bolezni in hitrejšo ozdravitev. Že za nekaj od teh, kot so remdesivir, chloroquine in faviparivir, ki se sicer uporabljajo za druge bolezni, kaže, da bi bila lahko učinkovita proti covidu-19. Za zdaj so to še zelo zgodnji rezultati, ki se morajo zdaj potrditi v večjih kliničnih študijah, in to bo še nekaj časa trajalo. Do poletja bo stopilo v fazo kliničnih raziskav še nekaj drugih zanimivih zdravil. Spodbujajoč je tudi hiter odziv izdelovalcev novih cepiv, saj je eno od teh že ta teden začelo klinično preskušanje novega cepiva, narejenega izključno za covid-19. Mislim, da je zelo impresivno, kako hitro in učinkovito se je odzvala znanstvena skupnost in v kratkem času podala kar nekaj opcij za rešitev tega problema.

Otto Gerdina, sociolog, Zavod OPRO, zavod za aplikativne študije

Tako kot ves svet nas je zajelo nekaj, česar si pred kratkim še zamisliti nismo mogli. A vseeno ni vse le slabo, že sam razmislek o dosedanjih samoumevnostih bo korak naprej (ali nazaj) v razumevanju sobivanja in skupnosti. Predvsem pa pričakujem, da bodo obrisi naših osebnosti, od sebičnosti do solidarnosti, postali očitnejši. Na preizkušnji je delovanje sistemov, družb, neoliberalizma pa tudi humanizma, ki sta se do zdaj izključevala.
Vsem bralcem Ljubljane želim, da ta turbulentni čas preživijo s kar najmanj težavami in da se vsi skupaj v novih časih srečamo modrejši za novo izkušnjo, kaj vse zmoremo in čemu se moramo v prihodnje upreti.

Preberite tudi: