ponedeljek, 17. 6. 2019

Dobrote ljubljanskega podeželja

Pripravite si obrok s sestavinami, pridelanimi na ljubljanskih kmetijah

Avtorica: Staša Bizjak

Z vse daljšimi dnevi tudi od sebe pričakujemo vse več. Zaloge vitaminov in mineralov v telesu kopnijo, zato mu privoščimo svežo hrano, ki ni izgubila hranilnih snovi med dolgimi prevozi. Se ti sploh lahko primerjajo s prevozom svežih izdelkov z ljubljanskih kmetij na ljubljansko tržnico? Mnogi daljše popoldneve in toplo vreme izkoristijo za delo na vrtu in se tako oskrbujejo z lastno zelenjavo in zelišči ter preganjajo stres. Sveže sadike tradicionalnih ljubljanskih sort si lahko priskrbijo pri ljubljanskih semenarjih.

Seme ljubljanske ledenke semenarijo že 60 let

 Kmetijstvo Snoj

Vzgoja sadik ima pri družini Snoj že šestdesetletno tradicijo. Začel je dedek Avgust, takrat še v lesenih zemeljskih gredah. Nato je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prevzel vzgojo mladic sin Avguštin, ki je z jasno vizijo investiral v prvi rastlinjak. »Hitro sem se povezal z Biotehniško fakulteto. Na ekskurzijah po Evropi sem opazoval, kako vzgajajo zahodne dežele, kot so Španija, Nemčija ter Nizozemska,« razlaga Avguštin. Sogovornik je posestvo pred kratkim predal sinu Urošu. Za obstoj kmetije se ni bati, saj že tudi Uroševa sinova pomagata.
Snojevi pred prodajo vse seme preizkusijo, da ugotovijo njegovo kaljivost in kakovost. Posebna dragocenost kmetije so semena ljubljanske ledenke in kumaric, ki gredo iz roda v rod. Sadike zavijajo izključno v časopis, torej ne uporabljajo plastične embalaže. Gospodar Uroš opozarja, naj bodo kupci pri nakupu pozorni predvsem na videz sadike, saj ne sme biti starikava na pogled.
»Vrtičkarje vabim, da se oglasijo pri nas doma ali pa na ljubljanski tržnici, saj smo tudi letos vzgojili sadike za sajenje na vrtu.« Tu so mehkolistne in krhkolistne solate, zeleno in rdeče zelje, koleraba, ohrovt in brokoli. Več sort paradižnikov, paprik, feferonov, kumar, jajčevcev, bučk. Zelena, por, rdeča pesa. Pa dišavnice, kot so bazilika (citronska, tajska, rdečelistna), majaron, timijan, peteršilj, luštrek, drobnjak, žajbelj, koriander, rožmarin, borač, koprc.
Kmetijstvo Snoj, Sneberska cesta 162b, Ljubljana Polje, 031 458 405, www.kmetijstvo-snoj.si 

Ni lepšega kot prijeti v roke hlebec sira, ga prerezati ter najprej povonjati nato pokusiti

Kmetija Erzen

Kmetija Eržen, sirarnica Rožnik, se nahaja streljaj od izvoza Ljubljana Brdo. Erženovi so na tej lokaciji devetnajst let. Izhajajo s kmetije v Dravljah, kjer je tradicija kmetijstva stara že tristo let. Zaradi vedno večjega poseljevanja sta se z možem preselila na zdajšnjo lokacijo, kjer se ukvarjajo s pridelavo ter predelavo mleka. S kravami dobesedno živijo pod isto streho. Spodaj je hlev, zgoraj del hiše, kjer živijo. »Zame je krava sveta žival, saj je zelo skromna. Hranimo jih s travo z naših pašnikov, namesto soje dobijo grah. Vsaka ima svoj karakter in imen. Hilarija je na primer zelo krotka krava, imamo pa tudi Almo, ki je bolj gospodovalna,« opisuje gospodarica Irena, ki s hčerko Moniko skrbi za sirarski del. Mož Jani ter zet Jože skrbita za hlev. Na kmetiji imajo tudi priročno trgovino, kjer lahko vsak dan kupite surovo mleko in mlečne izdelke: mleko z okusom vanilje, sadne in probiotične jogurte, borovničev jogurt brez sladkorja, jogurt s stevio, »grški« jogurt, čvrsti jogurt, kislo mleko, skuto, skutne deserte, sladko in kislo smetano, maslo, kajmak, maslo ghee, mladi sir ter poltrde sire Rožnik, Rožnik mediteran in s papriko. Ponudba je pestra. Irena mi razkaže tudi manjšo zorilnico, kjer zorijo siri. Na lesenih policah so sirovi hlebčki različnih velikosti. V prostoru prijetno diši. »Znanje o pridelavi sirov si s hčerjo nabirava tudi v tujini. V Franciji, Švici, Nemčiji, Avstriji in Italiji. Zvečer ne gledava televizije, raje na internetu prebirava informacije o sirarski kulturi,« z žarom v očeh pripoveduje sogovornica, ki je tudi članica biodinamičnega kmetovanja, ter doda, da ni lepšega kot prijeti v roke hlebec sira in ga prerezati ter najprej povonjati, nato še pokusiti.
Ob sobotah lahko izdelke kupite na Pogačarjevem trgu na osrednji ljubljanski tržnici, na koseški tržnici pa imajo avtomat. Veseli vas bodo tudi na domu.
Kmetija Eržen – sirarnica Rožnik, Mladinska ulica 85, Ljubljana Brdo, 031 258 245, irena.jenko@gmail.com

Zabelite solate s hladno stiskanim sončničnim oljem, ki ima nežen vonj ter okus po rahlo popečenih sončničnih semenih

GreGurMan

Oče Ivan, mama Milena ter hči Sonja so podpisani pod družinsko blagovno znamko GreGurMan. Na njivah pridelujejo oljnice in žita. Oljnice s hladnim postopkom stisnejo v olja vrhunske kakovosti, žita pa z mlinom na kamne zmeljejo v svežo moko. »Pri tem jih dodatno ne obdelujemo, zato moke ter olja ohranijo vitamine in minerale, s tem pa naravno aromo in pristen okus,« razloži Sonja, ki prijetno predstavlja družinsko posestvo ter njene pridelke in izdelke. »Moka, ki jo vidite v čebru, je bila mleta danes, samo spakirati jo moramo še. Jutri bo že pri naročnikih.« Strankam vedno priporočajo, naj uporabljajo sveže mleto moko, saj je bolj rahla, se lepo gnete in še ni izgubila hranljivih snovi. Pri peki kruha najbolj pride do izraza okus in vonj po žitu. Polenta je bolj grobo mleta, tako kot je bila včasih. V ponudbi so pšenična, pirina, ajdova, koruzna moka, polente, zdrobi in pirina kaša. V vasi Zadobrova so edini, ki se ukvarjajo s pridelavo oljnic. Na poljih rastejo sončnice, oljna ogrščica, riček ter industrijska konoplja. Njihovi sončnično olje ter olje oljne ogrščice sta prijetnega vonja in okusa, zato sta najbolj zastopani na trgovskih policah. Sedaj je čas zelenih solat, zato bo zabela solate s hladno stiskanim sončničnim oljem nekaj posebnega.
Novost na posestvu je varjenje piva, saj pridelujejo kar nekaj ječmena. Porodila se je ideja po mali pivovarni. Timeout je kraft pivo, namenjeno vsem tistim, ki si radi vzamejo »5 minut zase« in hkrati uživajo v dobrem domačem pivu. »Vabljeni, da poskusite naše pridelke in izdelke, veseli vas bomo tako doma kot na policah pri najboljšem sosedu,« vas vabi Sonja.
GreGurMan, Sneberska cesta 127d, Ljubljana Polje, 040 423 336, www.gregurman.com

Ustekleničen motni in aromatični jabolčni sok iz starih sort jabolk

Kmetija Fazajnar

Kmetija Dolinar, po domače pr' Fazajnarju, stoji na Griču, v bližini izvoza Ljubljana Brdo. Že vrsto let se ukvarja z ekološko pridelavo jabolk. Ob prihodu na dvorišče na desni strani zagledam delavnico. Jernej Dolinar, lastnik kmetije, je tudi podjetnik, ki se ukvarja z izdelavo in montažo prezračevalnih, klimatskih in tehnoloških odsesovalnih sistemov. Na levi strani, točno v središču domačije pa se bohoti ogromna stara lipa, ki spomladi s cvetočimi rumenimi cvetovi privablja čebele, poleti pa vabi pod krošnjo, v hladno senco, kjer stoji lesena miza s klopjo. Že predniki na domačiji so bili pred stoletji gospodarsko povezani z bližnjim gradom na Bokalcah. Sadjarstvo je bilo pri hiši od nekdaj poglavitna panoga. »Vabljeni na našo kmetijo, kjer lahko kupite jabolka nadzorovane ekološke pridelave sort: elster, carjevič, topaz, jonagold, idared, lonjon, merkur, beličnik. Jabolka so na razpolago od septembra do marca. Vse leto pa imamo na zalogi nefiltriran ustekleničen motni jabolčni kis in sok. Slednji zaradi mešanice različnih, tudi starih sort jabolk, aromatično diši,« vabi Jernej ter razkaže star travniški sadovnjak, kjer rastejo bobovec, voščenka in gambovec, ter nov sadovnjak s sodobno postavitvijo za lažjo obdelavo in nego jabolk. Pri hiši imajo za stalne stranke »za zobat« tudi češnje, breskve, maline, ribez in lešnike.

Kmetija Dolinar, Grič 24, Ljubljana, 031 364 888, klima.dolinar@siol.net

Od ekološkega krompirja in ajdovega kruha do sladke smetane

PrKonc

Sredi vasi Kleče na severnem obrobju Ljubljane stoji ekološka Končeva kmetija. Tukaj se severni del mesta zliva v travnike in polja s pogledom na Alpe. Tukaj se nahajajo tudi pomembna črpališča podtalnice za ljubljanski vodovod. »Obdelujemo približno petindvajset hektarjev zemlje. Gojimo krmne rastline, različna žita, ajdo in zelenjavo,« našteva Filip, ki z družino in starši živi na kmetiji. Na dvorišču zagledam ponija in psa, ki mi z repom maha v pozdrav. Za ogrado na dvorišču je hlev s kravami, ki ravnokar dobivajo seno. Filipova malčka pomagata, saj se preko igre učita in spoznavata življenje na kmetiji. Živahno je. V hlevu so poleg goveda in molznic še prašiči in kokoši. Vsi vzrejeni po načinu proste reje. »Da bi ljudem, ki nas obiščejo in želijo dobiti naše lastne domače pridelke in proizvode, lahko ponudili kar največ na enem mestu, smo leta 2011 doma odprli trgovino,« razlaga kmet. Odprta je vsak petek ves dan ali po dogovoru. Kupite lahko sezonsko zelenjavo, kruh in mlevske izdelke ter mleko in mlečne izdelke. Jogurti in ostali mlečni izdelki so pakirani izključno v steklene skodelice, ki jih je mogoče vračati. Kupite lahko krompir, čebulo, česen, korenje, kumare, bučke, fižol, papriko, paradižnik, zelje, peteršilj, zeleno, rdečo peso, različne sorte solat. Pa tudi pšenični, ajdov, koruzni in pirin kruh, kruh s semeni, žemljice, testenine, polbelo, polnozrnato pšenično, pirino, koruzno, ajdovo in rženo moko, pšenične in pirine otrobe, zdrob vseh vrst, kaše in kosmiče. Poleg mleka, masla in pinjenca ponujajo tudi smetano, sire, sirotko in kisavo. Na kmetiji je mogoče dobiti tudi jajca.
Kmetija Pr'Konc, Kleče 25, Ljubljana, 031 268 095, www.kmetija-prkonc.si

Na poti na Rašico si privoščite domač zeliščni ledeni čaj ter pražen krompir

Gostilna pri Spanu

Kmetija in gostilna pri Španu se nahaja pod hribom Rašica in je priljubljena izletniška točka prav zaradi omenjene vzpetine. Jože Okorn in žena Polona sta že tretji rod, ki skrbi za kmetijo. »Ata Jože in mama Francka sta nepogrešljiva pri kmetiji, z ženo nama pomagata ter stojita ob strani,« s hvaležnostjo omeni gospodar in doda, da so pri hiši tudi štirje otroci, ki rastejo s kmečkimi opravili. »Lucija, Manca, Lenart in Voranc. Kaj vam lahko ponudimo?« vpraša in predlaga zeliščni čaj ter domač češpljev liker. Z veseljem sprejmem. Zanimajo me živali na kmetiji. Jože pokaže proti dolini, kjer se na ogromnem pašniku pasejo krave. Pove, da obdelujejo trideset hektarjev zemlje. V zgornjem delu hlevov imajo nekaj konjev, prašiče, race in gosi. Vse, kar pridelajo doma, postrežejo gostom. Znani so po goveji juhi, krvavicah, pečenicah, kislem zelju, telečji in svinjski pečenki, rebrcah, praženem krompirju, po jabolčnem in skutnem zavitku. Slednjega, še vročega, mi gospodinja ponudi tik pred odhodom. Ko se poslavljam, zagledam na dvorišču družino gosi. Z dolgimi vratovi in dvignjeno glavo paradirajo po dvorišču in se ne menijo za nikogar. Poslovim se, za mano pa že prihaja skupina upokojencev, ki so se najavili na gobovo juho, rebrca, pražen krompir, solato in jabolčni zavitek.
Gostilna pri Španu, Rašica 13, 1000 Ljubljana, 031 662 094, okorn.polona@gmail.com

Dvojni kozolec skriva tisoč in en predmet naših prednikov

 Janez Skrbinc

Jani Škrbinc se že desetletja ukvarja z zbirateljstvom dediščine podeželja. Ko se boste peljali z ljubljanske strani proti Tacnu, boste na Tacenski cesti, na desni, zagledali lepo ohranjen toplar, dvojni kozolec. Za leseno ograjo boste opazili tudi tri osle. »Od nekdaj me je zanimala zgodovina tega kraja. Ko sem začel zbirati predmete naših prednikov, sem nenadoma ugotovil, kako zanimivi ljudje so bili,« z občudovanjem razlaga Jani, upokojeni mizar. V njegovi bogati zbirki najdemo nešteto predmetov in v vsakem se skriva zgodba ljudi, ki so ga uporabljali.
S potovalno skrinjo je Alojzija Čebular, rojena Sever (1878–1950), odšla v Ameriko in se leta 1921 tudi vrnila. Imela je še trinajst bratov in sester, od katerih sta dva brata ravno tako odšla v Ameriko. Alojzijin oče Janez je bil posestnik in srenjski svetovalec, na čigar posestvu se je 17. maja 1869 vršil ljudski tabor s trideset tisoč obiskovalci. – Od leta 1924 je v prostovoljnem gasilskem društvu Vižmarje deloval pevski zbor. Iz tega obdobja izvira harmonij, ki so ga vedno nosili s seboj, tudi na Šmarno goro. Iz blagajniških knjig je razvidno, da je za nošenje harmonija na Šmarno goro nosač prejel 20 dinarjev. – Vitel ali gepelj je kmetijsko orodje, priprava za vrtenje pogonske gredi mlatilnice oziroma slamoreznice, ki jo je poganjala vprežna živina. V uporabi so bili talni železni vitli, ki so jih izdelovali industrijsko, in visoki leseni vitli, ki so jih uvažali iz Češke ali izdelovali domači kolarji.
Dediščina podeželja, Jani Škrbinc, Tacenska cesta 68, Ljubljana, 041 368 248. Ogled po dogovoru.

Radič, ki se v ustih topi kot maslo

Kmetija Trkov

Tradicionalna kmetija Trkov Pr'Mežanc se nahaja v Dobrunjah. V arhivih so našli zapise o vasi in začetkih imena Mežanc iz leta tisoč sedemsto. Priimek Trkov izvira iz Rusije in je v vas prišel v začetku devetnajstega stoletja. Tod naj bi se v času Napoleonovih vojn ustavili ruski vojaki. »S kmetijstvom so se predniki na kmetiji ukvarjali že od nekdaj,« razlaga gospodar Marijan Niko Trkov ter navede, da je njegova stara mama vozila kislo zelje celo v Trst, in to s konji. Si predstavljate? Stari oče je bil v tridesetih letih dvajsetega stoletja župan Dobrunj. »Ko sem bil star deset let, sem skupaj s starši hodil na tržnico prodajat pridelke. Osem otrok nas je bilo. Mama je ostala pri mojih šestnajstih sama,« se spominja. Marijan Niko je študiral agronomijo in pred devetimi leti tudi uradno prevzel kmetijo. Beseda nanese tudi na tržnico. »Tržnica je interakcija. Ljubljanska tržnica je edinstvena, saj s postavitvijo, ki jo ima – lesene mize – prodajalec in kupec takoj vzpostavita interakcijo. Kupci ste nabiralci in želite imeti občutek nabiralništva. Zato sem odločno proti, da bi kadarkoli naredili nove stojnice, ki bi onemogočile ta pristen stik s kmetom in kupcem,« dobronamerno razloži. Na kmetiji je mogoče kupiti – odvisno od sezone – zelenjavo iz starih semen, ki jih imajo pri hiši od nekdaj. Fižol, grah, osem različnih radičev, motovilec, redkvica, berivka, rukola, glavnata solata, paradižnik, kumarice, različne barve blitve in korenčkov. Vsak petek so prisotni pri Mercatorju v Dobrunjah, ob sobotah na glavni ljubljanski tržnici. Obiščete jih lahko vsak dan doma.
Kmetija Trkov Pr'Mežanc, Litijska cesta 289, Ljubljana Dobrunje, 040 829 112

Čebele se pasejo na neokrnjenih lokacijah po Sloveniji

Cebelarstvo Slanc

Pod blagovno znamko Čebelarstvo Slanc je podpisan mladi čebelar Sandi Slanc. Od nekdaj je imel poseben odnos do čebel. Ko je dopolnil petindvajset let, je želja prerasla v dejanja. Kupil je dve čebelji družini s panjem in se začel učiti in veliko delati. Po poklicu je zlatar. »Želim nekaj dobrega dati od sebe, zato čebele in med ter izdelki iz medu,« odgovori na moje vprašanje, zakaj je postalo čebelarstvo njegov kruh. Ko je lepo vreme in ko so najlepši sončni dnevi, morajo čebelarji biti s čebelami. »Za nas ni klasičnega dopusta. Poleti, ko gredo ljudje na zasluženi dopust, smo čebelarji z družinami tam, kjer so naše čebele.« Nad čebelarjenjem so se z leti navdušili tudi starši in žena, tako da je čebelarstvo postalo del družine. Za pašo čebel izbirajo neokrnjene lokacije po celotni Sloveniji, kot so Krim, Gorjanci, Bizeljsko, Gornji Grad, Ilirska Bistrica, ozadje Nove Gorice, Moravci, Janče. Sandi priznava, da prav po zaslugi svojih čebel spoznava lepote naše Slovenije. Pri njih doma v Medenem kotičku na Dolenjki ter vsak dan na ljubljanski tržnici in ob sobotah na tržnici v Domžalah lahko dobite kostanjev, cvetlični, gozdni, smrekov, hojev, lipov in akacijev med. Na voljo imajo tudi čebelje izdelke, kot so propolis, matični mleček in cvetni prah. Med z brusnicami, oreščki in goji jagodami je tudi na voljo. Vprašam ga za kakšno zanimivost iz prve roke čebelarja. »Včasih imamo na voljo tudi žajbljev, javorjev in regratov med,« odgovori in svetuje, da si lahko ne prevročo kavo sladite tudi s kostanjevim medom, saj s prijetno grenkobo poudari okus kave. Priporoča še, da si zelenjavne napitke in domač sladoled posladite z akacijevim ali lipovim medom.
Čebelarstvo Slanc, Dolenjska cesta 153, Ljubljana, 041 233 183, www.medeni.si

Tukaj so doma češnje, jagode in mlad krompir

Kmetija Snopicar

»Hruške, jabolke, slive, mene ljubi Ive,« sem si popevala, ko sem se odpravila na kmetijo Snopičar Porenta. Posestvo se nahaja na Češnjici, hribu, od koder se v lepem vremenu vidi tudi Triglav. Tomaž Porenta je mlad gospodar. Pove, da so od leta 1786 na kmetiji sami moški nasledniki. Obdelujejo na tridesetih hektarjih. V zemlji imajo tudi hladilnico. V največji rodilni sezoni pridelajo tudi do štirideset različnih sadežev in zelenjave. Ostali del leta, ko ni pridelovalna sezona, predvsem pozimi, pa imajo na voljo do petnajst pridelkov, kar je za slovensko kmetijo zelo veliko. Ker me je velikost ponudbe presenetila, mi razloži: »Oče si je zastavljal jasne cilje. Redno je vlagal v prenovo in posodobitev. Rezultat je široka paleta ponudbe.« Tik pred vrati je težko pričakovana sezona jagod, češenj ter mladega krompirja. Vsako sredo, petek in soboto lahko Ljubljančani kupite pridelke na tržnici Plava laguna. Vsak dan pa na dvorišču kmetije. »Ko zaide sonce, nas boste zagotovo našli doma. Čez dan smo vsi na 'zemlji'. Vedno ste dobrodošli,« vabi Tomaž. In kaj vse še lahko kupite pri njih? Poleg jagod, češenj, sliv, krompirja, še jabolka, maline, stročnice, različne sorte solat in radiča, korenček, por, različne gomolje, zelišča, skoraj vse, kar raste pri nas v Sloveniji.
Domačija Snopičar Porenta, Češnjica 14, Ljubljana Dobrunje, 031 790 047, tomaz.porenta@telemach.net