petek, 30. 11. 2018

Majhno mesto, veliko galerij

Razstavnih prostorov v naši prestolnici ne manjka – razstav je veliko, le obiskovalcev manjka. Otvoritve so običajno dobro obiskane, vendar pridejo večinoma tisti, ki se radi družijo in popijejo čašo ali dve rujnega. Največ galerij je v domeni javnih institucij, nekaj pa je tudi zasebnih in tistih v lasti ali upravljanju društev in podjetij.
Avtorica: Jelka Šutej Adamič

Od Bežigrada, mimo Šiške do centra

Še preden pridemo v center, sta za Bežigradom dve simpatični majhni galeriji, ki ju že dolgo vrsto let vodi Igor Bašin (Muzej in galerije mesta Ljubljane) – Bežigrajska galerija 1 in 2. V prvi vsako jesen pripravijo tradicionalno razstavo Od skice do lutke, od 5. decembra do 4. januarja pa bo na ogled razstava Studia Signum: Vizualna poezija in fotografije (iz obdobja od 1970 do 2016). V Bežigrajski galeriji 2 (Vodovodna 3) bo do 21. novembra odprta zanimiva razstava Bogdana Borčića Od školjke do pike, spominska razstava risb, slik, grafik in objektov enega osrednjih slovenskih slikarjev in grafikov, med katerimi bo nekaj del prvič na ogled. Zanimivost razstave je, da spoznamo Borčića, kako je umetniško zapuščal priljubljeni motiv školjk in pristal na pikah. Bežigrajska galerija 2 leto zaključuje s slikarsko razstavo Otona Glihe. Na Dunajski sta še dve razstavišči – galerija Krka in As galerija.

V Šiški je za vse ljubitelje sodobne umetnosti obvezen obisk galerije P74 in galerije Photon. Prva novembra ponuja prostor krajinam in zemljevidom mladega Voranca Kumra, v decembru pa napovedujejo jubilejno peto edicijo konvencije Blind Date. V bližnji galeriji Photon lahko uživamo v izjemnih fotografskih delih domačih in tujih avtorjev. Galeriji domujeta v nekdanji občinski stavbi ob Kinu Šiška, kjer je vedno pestro dogajanje, v lokalu pred njim pa živahno druženje. Pa tudi v prvem nadstropju Kina Šiška je majhno razstavišče: 20. novembra se bo tam predstavil umetnik JAŠA (Mrevlje-Pollak, 1978), ki sodi med najplodnejše in najvplivnejše sodobne slovenske vizualne umetnike.

V srcu Ljubljane je seveda največja ponudba vizualnih poslastic za vse generacije obiskovalcev in za najrazličnejše okuse. V središču parka Tivoli je ugledni Mednarodni grafični in likovni center, kjer pripravljajo številne razstave, predvsem grafičnih umetnikov. Le nekaj korakov stran stoji obnovljena Švicarija, kjer se vrstijo zanimive manjše razstave posameznih umetnikov ali skupin. Še skok do bližnjega Muzeja novejše zgodovine, do Cekinovega gradu ob Hali Tivoli, kjer bo do 6. januarja odprta občasna razstava (R)evolucija muzeja 1948–2018. Sedemdeset let Muzeja novejše zgodovine Slovenije, do 28. novembra pa v njihovih prostorih gostuje razstava Gasilske veselice skozi fotografski objektiv. Od 3. decembra do sredine januarja bo na ogled fotografska razstava Zimske radosti, slikovna pripoved o vseh vrstah radosti, ki jih v zimskem času s seboj prinese sneg. Le želimo si lahko, da bo tudi snežilo ...

Iz parka do »uglednih muzejskih dam«

Če Tivoli zapuščamo po Jakopičevem sprehajališču, vidimo z desne in leve panoje z velikimi fotografijami narave, urbanih prostorov ali portretov. Nadaljujemo skozi železniški podhod – mimogrede, tam nas (morda) nagovorijo grafiti! – in že nas na desni čaka Moderna galerija, kjer bo do konca januarja na ogled retrospektiva fotografij Stojana Kerblerja, ene od osrednjih osebnosti v polju fotografije na Slovenskem v zadnjih petdesetih letih.

Čez cesto domuje ugledna stara dama – Narodna galerija, ki tokrat ponuja na ogled dela priljubljene slovenske slikarke Ivane Kobilca.

Osrednja muzejska ustanova, le nekaj korakov stran od Narodne galerije, je Narodni muzej Slovenije (NMS), kjer izpostavljajo razstavo Zlato kitajskih cesarjev. Zlati predmeti iz obdobja Wanli dinastije Ming – zbirka Dong Bo Zhai. Prestižna razstava originalnih umetelno izdelanih unikatnih umetnin bo na ogled do 15. februarja. Konec oktobra so v muzejskih prostorih na Metelkovi odprli razstavo 100 let od ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. 1918–2018, ki bo na ogled do aprila, decembra pa načrtujejo odprtje nove stalne razstave Izbrane dragocenosti iz numizmatičnih zbirk NMS.

Metelkova

Skočili smo na Metelkovo, kjer je (še vedno prebujajoča se) muzejska četrt, v kateri ob omenjenem Narodnem muzeju Slovenije sobivata še Muzej sodobne umetnosti Metelkova (MSUM) in Slovenski etnografski muzej (SEM).

Mesta trajnosti. Paviljoni, manifesti in kripte se imenuje razstava, ki jo bodo v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova odprli 15. novembra. V Slovenskem etnografskem muzeju vse do junija prihodnje leto gostijo čebele na razstavi Kjer so čebele doma. Razstava podaja pogled na avtohtono kranjsko čebelo, panje, poslikane panjske končnice in čebelnjake ... Do januarja 2019 bo na ogled razstava Morje – naše življenje, odstrti spomini s podstrešja nabrežinske ribiške družine. Soseda tem trem muzejem je Metelkova mesto, skvot v lasti MOL-a. Tam domuje galerija Alcatraz, sicer pa je skvot sam po sebi galerija in situ z vsemi kiparskimi in risarskimi posegi na fasadah.

Zveza društev likovnih umetnikov v Ljubljani vodi galerijo na Komenskega 7, kjer na svojem dvorišču ponujajo razstave. Razstava Mladi avtorji devetih regionalnih društev je odprta do 30. novembra. Ljubljanska sekcija ZDSLU v svoji galeriji na Bregu 22 v novembru in decembru najavlja razstave Janeza Kardelja in Braneta Širce, Ančke Gošnik Godec in Marlenke Stupica, med 17. in 19. decembrom pa bo dražba sodobne slovenske umetnosti. V bližnjem NUK-u bo do 26. januarja 2019 na ogled razstava Cankarjeve korespondence, s katero želijo pokazati bolj človeško plat literata.

Okoli Tromostovja

V stari Ljubljani je vredno obiskati Galerijo Škuc, ki ponuja produkcijo mlajših, pogosto zelo sodobnih likovnih umetnikov, blizu nje pa je zdaj našla novo domovanje tudi Galerija Contra (prvi bo v novi galeriji razstavljal Marcel Hüppauff). Na tej poti naletite na precej razstavnih prostorov MOL – v Mestni hiši in Kresiji. V Zgodovinskem atriju Mestne hiše bo do 29. novembra na ogled Slovenci, začenjajo se novi časi ... (1918–1920) in projekt 38. ex tempore / Podoba Ljubljane 2018. V Steklenem atriju je na ogled instalacija Interference Jurija Dobrile in Vita Rozmana (do konca novembra), zadnje se bodo letos tam predstavile Martina Obid Mlakar, Nataša Grandovec in Tanja Simonič Korošak.

Zanimive razstave ponuja Kresija, kjer v začetku novembra odpirajo razstavo Društva arhitektov Ljubljane Vizije so!, s katero bodo problematizirali vprašanja državotvorne arhitekture v Ljubljani. Še skok do Galerije Fotografija (Levstikov trg 17), specializirane za fotografijo, kjer bo še v novembru na ogled razstava Igorja Andjelića, v začetku decembra bodo odprli razstavo sarajevskega umetnika Almina Zrna. Na Komenskega ulici na vogalu z Resljevo cesto najdete galerijo Aksioma s prav posebnim programom sodobnih vizualnih trendov. Do 30. novembra bo na ogled razstava Vida Merlaka, decembra pa bo svoje delo predstavila že uveljavljena umetnica Sana Jahić.

Majhno mesto veliko galerij1

Muzej in galerije mesta Ljubljane z več prizorišči

Mestna galerija Ljubljana v starem delu mesta je reprezentančni prostor MGML, kjer pretežno razstavljajo uveljavljeni sodobni umetniki, pogosto pa pripravijo tudi tematske razstave več avtorjev po izboru kustosa. V drugi polovici novembra odpirajo retrospektivno razstavo ene največjih kiparskih avtoritet v našem likovnem prostoru – Draga Tršarja (do 15. januarja). V prostorni Jakopičevi galeriji bodo 4. decembra odprli fotografsko razstavo Na moje oči: zgodbe Iraka, ki razkriva Irak iz drugačne perspektive, skozi objektiv mlajše generacije lokalnih fotografov. V simpatični Galeriji Vžigalica pred vrati Mestnega muzeja Ljubljana bo novembra in decembra na ogled razstava Zemljostik bio umetnice Saše Spačal, ki se ukvarja pretežno s povezavo ljudi z naravo, tudi s pomočjo sodobne tehnologije. V Mestnem muzeju Ljubljana ponujajo še umetnostnozgodovinsko razstavo kiparke in slikarke Elze Kastl Obereigner (1884–1973), ki predstavlja doslej spregledano in pozabljeno kiparko (do 10. marca 2019). Še do aprila pa bo odprta tudi razstava, posvečena letošnji 100. obletnici Cankarjeve smrti.

Proti parlamentu

Čez dvorišče parlamenta je visoka stolpnica TR3, kjer v pritlični avli prirejajo pogosto ekskluzivne razstave. Tako bodo 19. novembra odprli razstavo del Adriana Pacija, ki bo na ogled do 15. februarja.

V sosednjem Cankarjevem domu bo v Galeriji CD še do 28. februarja na ogled razstava Ivan Cankar in Evropa. Razstava, posvečena pisateljevemu literarnemu delu, ni le spoštljivo spominska, ampak pomeni predvsem pogled na njegov opus z evropskim ozadjem. V Mali galeriji bo do 18. novembra razstavljal uveljavljeni fotograf Srdjan Živulović, nato pa arhitekt/fotograf Brane Žalar.

Še skok na obrobje ...

Renesančni grad Fužine se nahaja na očarljivi in mirni lokaciji ob Ljubljanici na obrobju mesta, kjer v lepem okolju tega gradu biva Muzej oblikovanja in arhitekture. V muzeju ponujajo veliko razstav: Knjižni ščitni ovitki iz zbirke MAO, Živeti z vodo – Južni rob Ljubljane, Vodni detektiv v okviru razstave Živeti z vodo in razstavo Pečeno pohištvo. Slednja je zelo aktualna, saj prikazuje alternativni pristop do plastičnih odpadkov, kjer so ti priložnost za eksperiment, raziskovanje in surovina za nove uporabne in celo zaželene izdelke. Oblikovalki Nina Mršnik in Nuša Jelenec s pomočjo velikanskega pekača plastiko stopita, preoblikujeta in znova sestavita v pohištvo.

Miklavž Komelj, pesnik, umetnostni zgodovinar: "Načeloma spremljam razstave v ljubljanskih galerijah, se mi pa večkrat zgodi, da kakšne, ki me posebno zanimajo, zamudim … Z dvema galerijama čutim posebno povezanost. Prva je Moderna galerija, s katero sem precej sodeloval, tudi pri postavitvi stalne zbirke. Druga je Galerija Equrna – izredno lepi spomini me vežejo nanjo zlasti iz prejšnjih dveh desetletij, ko sem vanjo zahajal skoraj vsak dan; danes je ta galerija v primerjavi z obdobjem svojega razcveta nekoliko pozabljena in morda v obdobju krize, a sem prepričan, da se bo obdržala in da bo profilirala svojo podobo tudi v današnjem času."

Barbara Borčić, umetnostna zgodovinarka in programska svetovalka Zavoda za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana: "Razstave obiskujem precej redno, tudi otvoritve, saj so priložnost za srečanja in pogovore. Izpostavljam Galerijo Škuc, Mestno galerijo in Galerijo P74. V Galeriji Škuc sem začela svojo strokovno pot. Verjetno je edina galerija v Sloveniji, ki umetniške vodje menja po dogovorjenih petih letih, s čimer njen program ostaja bolj odprt in fleksibilen. Mestna galerija se danes uspešno upira zahtevi po hiperprodukciji in vzpostavlja zgledne produkcijske pogoje za sodelujoče umetnice in umetnike. V programu kombinirajo tematske (mednarodne) razstave s predstavitvami opusov posamičnih umetnikov, ki jih spremljajo pregledni katalogi. Vodijo tudi rezidenčni program z galerijo Kulturni center Tobačna 001, ki k nam pripelje zanimive mednarodne umetnice in umetnike, hkrati pa omogoča gostovanja naših umetnic v sorodnih rezidencah po svetu. Center in Galerija P74 je prvi in verjetno edini prostor, ki se je pri nas deklariral kot artists' space, ki ga vodi umetnik. Uspešno se povezuje s sorodnimi organizacijami in je mednarodno prodoren center. Razvijajo in podpirajo zvrst knjige umetnika in projekte na področju eksperimentalne glasbe ter imajo tudi založniški program. Center je pomemben poligon za mlade umetnike, ki vodi tudi nagrado skupine OHO."

Hana Ostan Ožbolt, kustosinja: "Aktualne razstave redno obiskujem v več ljubljanskih galerijah, vendar bi kot svoje najljubše izpostavila Galerijo Škuc, Muzej sodobne umetnosti na Metelkovi in Moderno galerijo. Prvi dve s predstavljanjem sočasne umetnosti zastavljata vprašanja o tem, kaj pomeni biti oz. živeti v sodobnosti, ter skozi dialog slovenskih in tujih umetnikov domačo produkcijo postavljata v širši kontekst. V Moderni galeriji pa so me v zadnjih letih navdušile predvsem retrospektivne razstave pomembnejših slovenskih umetnikov preteklega stoletja. Program vseh treh institucij je raznolik in odlično zastavljen, zato mu je smiselno slediti skozi vse leto. Obiskovalcem, ki jim sodobna umetnost morda ni najbližje, pa bi priporočila obisk kakšnega od javnih vodstev ali obrazstavnih dogodkov, ki jih sploh v MG+MSUM neprestano organizirajo."

Jela Krečič, komentatorka na Delu: "Sama spremljam predvsem sodobno umetnost in ljubljanska galerijska ponudba je izjemno bogata. S tem merim predvsem na njeno raznolikost in na njeno vpetost v aktualno umetniško dogajanje po svetu. Moderna galerija in Muzej sodobne umetnosti Metelkova sledi slovenskim modernistom in sodobnim umetnikom in umetnicam, na inovativne načine predstavlja Arteast 2000 +, obenem pa s svojo povezavo z močnimi evropskimi muzeji, združenimi v Internacionali,
prinaša tudi refleksijo lastne muzealske dejavnosti. Mestna galerija uspešno odpira različne perspektive na vrhunsko domačo produkcijo in na mednarodno sceno. Nepogrešljive so tudi manjše nevladne organizacije, ki s svojimi galerijskimi programi dajejo Ljubljani kozmopolitski značaj; na primer Projektni zavod Aksioma z novomedijsko umetnostjo, Galerija Kapelica z eksperimentalno usmeritvijo. Podobno si Ljubljano težko predstavljamo brez Galerije P74, Galerije Škuc in novejše GalerijeGallery."

Miran Mohar, umetnik in predavatelj na Akademiji A.V.A.: "Obiskujem razstave ljubljanskih razstavišč. Največ razstav si ogledam v Moderni galeriji/MSUM, Galeriji Škuc ter v Mestni galeriji. Najbližji mi je program prvih dveh, čeprav tudi nekaj drugih galerij pripravlja dober program. Velik manko pa je odsotnost kvalitetnih mednarodno delujočih zasebnih galerij tako v Ljubljani kot tudi Sloveniji."