četrtek, 29. 11. 2018

Mestna pljuča, športni poligon, domače igrišče, prostor navdiha in kulture

Z vsemi temi imeni lahko opišemo območje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Mestni park Tivoli in gozdovi Rožnika, Šišenskega hriba tja do Koseškega bajerja, travniki ob Glinščici in Poti spominov in tovarištva ponujajo marsikaj.
Avtorica: mag. Mateja Nose Marolt, Snaga, d. o. o., Služba Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib

Krajinski park se razprostira na severozahodnem delu Ljubljane. Obsega mestni park Tivoli ter gozdni prostor Rožnika, Šišenskega hriba in Koseškega boršta s skupno površino 459 ha. Območje je bilo prvič zavarovano leta 1984, ko so ga tedanje ljubljanske občine zavarovale z namenom ohranjanja naravne dediščine in krajinske identitete sredi mestnega okolja. Leta 2015 je Mestna občina Ljubljana pripravila nov odlok, ki je določil tudi upravljavca območja.

Park Tivoli

Na vzhodnem delu je osrednji mestni park – park Tivoli. Predstavlja prehodno območje med ravninskim urbanim delom mesta in gričevnatim gozdnim prostorom. Začetki urejanja tega območja segajo v čase Ilirskih provinc, ko so bili po načrtih francoskega arhitekta Blancharda zasnovani prvi trije drevoredi. Za njim je območje urejal avstrijski guverner Latterman, ki je dal zasaditi drevored med današnjim gradom Tivoli in Cankarjevo cesto. Park so v 30. letih 20. stoletja preuredili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, ki si je med gradom Tivoli in Cankarjevo cesto zamislil Jakopičevo sprehajališče, ki ga poznamo tudi kot Plečnikovo promenado. Danes ima park številne sprehajalne poti, fontane, cvetlične ureditve in kipe, med katerimi je najbolj znan Kalinov pastirček s piščaljo, simbol Radiotelevizije Slovenije. V severnem delu parka so danes številni športni objekti, od letnega kopališča Ilirija, Hale Tivoli in pokritega kopališča vse do igrišč za tenis, mini golf, kotalkališča in otroškega igrišča.

Mestni griči in doline

Osrednji in največji del Krajinskega parka obsega gričevnati gozdni prostor z vrhovi Rožnika (393 m), Šišenskega hriba (430 m), Debelega hriba (372 m), Velikega Rakovnika (358 m), Drenikovega vrha (386 m) in Tivolskega vrha (387 m). Med vsemi je najbolj znan Rožnik, imenovan tudi Cankarjev vrh, saj je tu med letoma 1910 in 1917 bival pisatelj Ivan Cankar. V gostilni na Rožniku ima še danes spominsko sobo, na dvorišču pa tudi spomenik, postavljen ob 30. obletnici pisateljeve smrti. Nad gostilno stoji cerkev Marijinega obiskanja, na travniku pod njo pa vsako leto prižgejo prvomajski kres.

Med vrhovi se razprostirata dolini Mostec in Rakovnik ter številne grape. Prav v teh nekoliko odmaknjenih delih najdemo naravovarstveno najbolj vredni območji Naravni rezervat Mali Rožnik in Naravni rezervat Mostec. Tu še najdemo barjanske in močvirne rastline, jelševja, vodne površine, porasle s šašjem, šotišča, v spodnjem delu Malega Rožnika pa tudi šotno barje. Na zahodni strani Krajinskega parka gričevje prehaja v uravnan nižinski svet Koseškega boršta, kjer se nižinski gozd prepleta z obdelovalnimi površinami in ekstenzivnimi travniki.

Obiskovalci Krajinskega parka, ki jih je skoraj 2 milijona letno, najbolj cenijo neposredno bližino narave in mesta. Sožitje med mestom in parkovno gozdnimi površinami, kot jih najdemo na tem območju, je v drugih velikih mestih redko. In ker se vedno radi primerjamo z drugimi, je zanimiv tudi podatek, da je newyorški Centralni park velik 341 ha, londonski Hyde park 140 ha, območje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib pa kar 459 ha.

Krajinski park je bil ustanovljen zato, da ohranimo številne naravne vrednote, veliko biotsko raznovrstnost, krajinsko pestrost in naravne procese. A povezovanje naravne in kulturne dediščine, sobivanje kulturnih, športnih in drugih prostočasnih aktivnosti daje temu območju posebno mesto v zavesti Ljubljančanov in prebivalcev širše okolice ter predstavlja svojevrstno identiteto prestolnice.

Konec leta 2016 je Mestna občina Ljubljana z Odlokom o koncesiji upravljanje Krajinskega parka zaupala podjetju Snaga, d. o. o. Strokovna služba Krajinskega parka ima štiri zaposlene in opravlja varstvene, strokovne, nadzorne in upravljavske naloge.

Več informacij najdete na spletni strani Krajinskega parka: http://kp-trsh.si, aktualno dogajanje lahko spremljate na Facebooku https://www.facebook.com/kptrsh/ ali Instagramu Krajinskipark_trsh.