ponedeljek, 18. 12. 2017

Mesto ustvarja povezanost

Vodilni sodelavci Mestne občine Ljubljana o novih delovnih načrtih in dosedanjih uspehih

Darko Brlek, direktor Festivala Ljubljana

Festival Ljubljana se je v zadnjih letih razvil v enega največjih in najprestižnejših festivalov v Ljubljani in Sloveniji in postal prepoznaven tudi zunaj naših meja. To je rezultat razumevanja župana Zorana Jankovića, kako pomembna je kultura v naši prestolnici; zato lahko Festival Ljubljana gosti najuglednejše ansamble in izjemne umetnike ter obiskovalcem prireditev vsako leto ponudi vrsto kulturnih užitkov. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil županu, Mestni občini Ljubljana, ustanoviteljici zavoda, mestnemu svetu in vsem zvestim sponzorjem in podpornikom, ki že vrsto let prepoznavajo vrednost Festivala Ljubljana.

Festival Ljubljana je v 65-letni zgodovini postal nepogrešljiv del kulturne ponudbe v našem mestu. Skrbno izbran festivalski program je pomemben pri spodbujanju in ustvarjanju umetnosti ter kulturnega turizma, ki dviguje zavest o ohranjanju zgodovinskih objektov, pozitivno vpliva na kulturno identiteto Ljubljane, si prizadeva za kulturno izmenjavo in ima močne ekonomske učinke v celotni regiji. 

Vodilo Festivala Ljubljana je dober program in njegov učinek je kulturni turizem.

Ljubljana je lani prejela naziv Zelena prestolnica Evrope in pri različnih promocijskih aktivnostih je sodeloval tudi Festival Ljubljana. V soorganizaciji z MOL se je na koncertu 9. februarja v Bruslju predstavila skupina Laibach skupaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in 10. marca je v dvorani Stožice potekala otvoritev zelene prestolnice Evrope 2016.

Festival Ljubljana je 27. junija 2017 otvoril 65. sezono s Carmino Burano Carla Orffa. Predstavo je izvedla slavna katalonska skupina La Fura Dels Baus, ki je doslej nadgradila že številne opere. V Ljubljano se je vrnila latvijska operna diva Elīna Garanča, izpostavimo lahko tudi orkester Sanktpeterburške filharmonije z dirigentom Temirkanovim, pianistko Marto Argerich, Johna Malkovicha, Nacionalno operno hišo iz Pekinga, muzikal Vesna, dramo Brezmadežna/Immaculata, komorno opero Svatba, Mariinsko gledališče iz Sankt Peterburga z dirigentom Gergijevim, ki je ob koncu letošnjega festivala izvedel drugi del Wagnerjeve tetralogije Nibelungov prstan, ter številne druge prireditve. 

Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane

Muzej in galerije mesta Ljubljane je kulturna organizacija, ki stremi k čim večjemu vključevanju svojih obiskovalcev, domačih in tujih, v razpiranju pogleda, kaj je zgodovina našega mesta inkako pomemben je njegov ustvarjalni potencial. Naši programski cilji so tako lokalni kot mednarodni, saj si ne moremo predstavljati, da bi bili lahko uspešni brez odprtosti v lokalni in mednarodni prostor, ki ga soustvarjamo s svojimi projekti.

Obnova Plečnikove hiše, novi muzejski depojski prostori, razstavni projekti likovne umetnosti v naših galerijskih prostorih, mednarodni projekti na beneškem bienalu, predstavitve naše zgodovine v Mestnem muzeju ter arheološka izkopavanja po praktično celotnem območju Ljubljane so samo najvidnejši odsev našega bogatega dela. Predvsem se nam zdi pomembno, da smo se uspeli povezati z vsemi oddelki, zavodi in organizacijami, ki so del naše skupne mestne družine. Prav ta povezanost, sinergija naših skupnih projektov, npr. Zelena prestolnica Evrope 2016, projekt VODA ter razstava svetovne fotografske zvezde Sebastia~a Salgada, kaže, kako pomembno je, da kultura ne živi v svojem vzporednem svetu, temveč je del širšega razmišljanja o tem, kaj je mesto in kako v njem ustvarjati nove vrednote.

Naše vizije o prihodnosti so močno povezane z bistvom razvoja Ljubljane in s tem, kako želimo videti naše mesto strpnosti, zgodovine in novih ustvarjalnih potencialov. 

Načrtujemo odprtje nove stalne postavitve zgodovine Ljubljane v Mestnem muzeju v letu 2018, ki nam bo lahko služila kot opomin in vodnik ter navdih, kaj nas lahko zgodovina nauči, da bomo lažje snovali njen razvoj v prihodnosti. Mesto tako kot v preteklosti ustvarjajo njegovi posamezniki in njihova medsebojna povezanost. To si želimo pokazati vsem, ki z nami živijo, in vsem, ki so naši gostje.

Nina Peče Grilc, direktorica Kinodvora

Kinodvor je mestni kino za raznolika občinstva. S kakovostnim programom in živahnim filmskim središčem vsako leto navduši več kot 120.000 obiskovalcev, ki v Kinodvoru vidijo več kot kino. Ideja Mestne občine Ljubljana, ki je pred desetletjem prisluhnila potrebam mesta in filmske stroke, je zaživela, odziv ljudi je presegel tudi najdrznejša pričakovanja. Ljubljana ima čudovit kino s čudežno dvorano, ki predvaja raznolike filme in privablja raznolike gledalce. Po uspešnem zagonu novega programa Kinotrip, ki ga mladi ustvarjajo za mlade, danes ni več generacije, ki v mestnem kinu ne bi našla prostora zase.

Rezultati so podkrepili vizijo razširitve mestnega kina z več manjšimi dvoranami v osrčju mesta, ki lahko zaznamuje naslednje desetletje. Tudi filmski dvorani pod zvezdami – na Ljubljanskem gradu in na Kongresnem trgu – poživljata mestni utrip in Ljubljano bogatita v duhu evropske kulturne prestolnice. Pripravljamo se na praznovanje 10. obletnice odprtja mestnega kina, ob čemer smo se odločili tudi za osvežitev pristopov k nagovarjanju ciljnih občinstev. Zanimanje za kakovost in ustvarjalnost med ljudmi narašča. Prepričani smo, da je to rezultat vizije, elana in duha mesta v preteklem desetletju, ki ga vidimo tudi kot čas sodelovanja, povezovanja in skupnih izzivov. Ponosni smo, da smo del zgodbe mesta Ljubljane.

Simon Kardum, direktor Kina Šiška, in kolektiv Kina Šiška

Po letu, v katerem je Kino Šiška prestopil rubikon 100.000 obiskovalk in obiskovalcev, sta tako trenutna kot prihajajoča sezona v znamenju programa najvišje kakovosti. Po uspešni tretji izvedbi festivala MENT Ljubljana v začetku leta pod častnim pokroviteljstvom župana lahko trdimo, da se je festival usidral med najuglednejše tovrstne festivale v evropskem merilu. V številnih medijskih objavah v tujih medijih ni ostala spregledana niti galerija DobraVaga, ki je postala nepogrešljiv prostor, kjer se pod Plečnikovimi arkadami osrednje mestne tržnice ustavijo mnogi turisti. Toda naše ambicije niso zgolj mednarodne, so tudi lokalne oziroma skupnostne: v sodelovanju z Ljubljanskimi parkirišči in tržnicami ter z drugimi članicami in člani ožje ljubljanske družine smo v letu 2017 izpeljali drzen projekt oživljanja Trga prekomorskih brigad, kjer se je junija odvila Špil liga, prva liga dijaških bendov. Z mednarodnim festivalom sodobnega plesa CoFestival se je začela nova žurerska sezona: pridite, da bomo skupaj odgnali glasnike mračnjaštva! 

Nevenka Šivavec, direktorica Mednarodnega grafičnega likovnega centra

Za Mednarodni grafični likovni center, ki domuje v gradu Tivoli, je leto 2017 zgodovinskega pomena. S pridobitvijo prekrasno obnovljene Švicarije, v kateri bodo ustvarjali domači in tuji umetniki in kjer bo pritličje namenjeno javnim programom, postajamo še opaznejše kulturno, izobraževalno in družabno središče v srcu Tivolskega parka, s čimer uresničujemo svojo primarno vrednoto: umetnost za vse. V iskanju tega ideala smo postopoma, tudi zaradi umeščenosti v naravno in kulturno krajino osrednjega mestnega parka na temeljih holistične muzeologije postali odprta prijazna ustanova za vse obiskovalce in obiskovalke – tudi tiste s psom. 

Najpomembnejša prireditev našega letošnjega programa je bil 32. grafični bienale z naslovom Kriterij rojstva, ki je povzet po naslovu pesmi pesnika in misleca Jureta Detele. Bienale je programsko povezal Tivolski grad in Švicarijo ter razkril, kako bo novo kulturno središče utripalo v prihodnosti. Švicarija je v preteklosti služila različnim namenom: kot hotel in gostišče je bila namenjena počitku, zabavi in okrepčilu, bila je zatočišče za migrante in druge družbeno ranljive skupine, slovela je kot priljubljeno zbirališče intelektualcev in bohemov, dolga leta je bila mirno delovišče številnih umetnikov … in zdaj bo na različne načine združevala vse to. Kadar katerega od gostov peljem na ogled prenovljene Švicarije, občutim ponos, a obenem nikoli ne pozabim pripomniti, da bi kakšno drugo mesto in kakšen drug župan iz tega »alpskega« hotela naredila zgolj – hotel.

Tibor Mihelič Syed, direktor Slovenskega mladinskega gledališča

Popolnoma vseeno mi je, če se spodnje vrstice berejo kot hvalospev. Z dosežki naše prestolnice in občutkom, da je Ljubljana »moje mesto«, se namreč zlahka poistovetim na dva načina. Najprej kot občan, torej uporabnik vsega, kar mesto ponuja. In ponuja veliko: je enostavni mobilnosti, aktivnemu gibanju in kreativnemu druženju izjemno naklonjeno mesto. Živeti v njem je privilegij. Kot direktor Mladinskega, »mojega gledališča«, pa se ob spoznanju, da so spremembe ob dobrem sodelovanju vselej mogoče, brez težav in slabe vesti poistovetim s cilji in pristopom.

Pristop, ki stavi na drznost, predvsem pa na pogum in željo, da uresničimo nekaj, česar si še nedavno ni bilo mogoče zamisliti. Nekaj, za kar so nam govorili, da ni mogoče. Ali pa, da to ni prava smer. Poleg tega sta obe, Mladinsko in Ljubljana, entiteti, znamki, ki v mednarodnem okolju nekaj pomenita. In na to je treba biti ponosen.

Uroš Korenčan, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana

Ob prvi letošnji premieri v našem gledališču me je spreletelo, kakšna imenitna priložnost za umiritev misli je vstop v gledališko dvorano. Drvenje skozi čas, poln sodobnih komunikacijskih možnosti, se na srečo vsaj za eno uro zaustavi. Osredotočenost na uprizoritev, ki se odvija pred našimi očmi, nam ne prinese samo čistega umetniškega užitka zaradi režijskih, igralskih, animacijskih in drugih stvaritev, temveč nam tudi širi obzorje in omogoča povsem drugačen pogled na vsakodnevne težave, ki se v trenutku lahko zazdijo nepomembne. Domišljija ustvarjalcev nam ponuja nešteto doživetij, ki se nudijo na šestih odrih Lutkovnega gledališča Ljubljana, najbolj obiskanega gledališča v Sloveniji (več kot 100.000 obiskovalcev letno), ki je s to sezono zakorakalo v 70. leto delovanja. Naše najštevilnejše občinstvo so otroci in njihovi starši, vendar naše gledališče vsako leto pripravi posebno predstavo prav za mlade.

Naši partnerji iz tujine nam zavidajo naše »kraljestvo domišljije«. Zavidajo nam čarobno gledališko zgradbo z enkratno umeščenostjo v mestno jedro, zavidajo nam bogato tradicijo, a tudi izjemno domiselno in svežo produkcijo. Predvsem pa nam zavidajo pozornost, ki jo kulturi namenja naša ustanoviteljica, ki nam vse to tudi omogoča. V Lutkovnem gledališču Ljubljana si želimo, da bi položaj, ki ga je kultura v Ljubljani osvojila v zadnjem desetletju, lahko ohranili oziroma v nadaljnjem sodelovanju celo okrepili.   

Eva Strmljan Kreslin, direktorica Družinskega centra Mala ulica

Ideja družinskega centra je zorela skoraj desetletje, preden so nastali realni načrti na konkretni lokaciji, preden se je oblikoval program in smo vedeli, kako bodo družinski center sprejele meščanke in meščani. Danes, po štirih letih delovanja, lahko z gotovostjo rečem, da je bila ideja dobra in župan Janković jo je – tako kot mnogo drugih projektov – vizionarsko podprl in uresničil.

Družinski center Mala ulica je v štirih letih prerastel zidove nekdanjega javnega kopališča; na začetku je bil prijeten, inovativno opremljen prostor, ki ponuja možnost ustvarjalne izrabe prostega časa, oddih in razvedrilo predšolskim otrokom in njihovim staršem, danes je to tudi nadvse priljubljena počitniška destinacija več sto ljubljanskih šolarjev. Je tudi naslov, kjer na predavanjih in pogovorih mnogo staršev najde hiter nasvet ali dolgoročno obliko podpore na treningih starševstva. Obenem se tu srečujejo mlade mamice in iščejo prvo podporo po prihodu dojenčka.

Z Male ulice smo zakorakali tudi na novo založniško pot, in sicer s knjigo Ustvarjalnice, ki ponuja ideje za ustvarjanje z otroki doma. V letu 2017 smo se najbolj razveselili Zamislic, projekta, ki starše opogumlja in spodbuja k aktivnostim z dojenčkom. Igra namreč ni le igra, ampak dejavnost, ki spodbuja razvoj otroških možganov in postavlja temelje za njihovo prihodnost. Našo prihodnost. 

Dr. Matej Rovšek,  ravnatelj Centra Janeza Levca Ljubljana

Center Janeza Levca Ljubljana (CJL) je leta 2013 spremenil svoj naziv in ob tem se v zadnjem desetletju spreminja tudi njegova organizacijska in vsebinska podoba. Organizacijske spremembe so povezane z ustanavljanjem novih podpornih enot in oddelkov. Jedro pedagoškega dela z učenci v CJL predstavljajo štiri organizacijske enote: tri šole in dom. V organizacijski skelet smo leta 2009 umestili tudi Delovni in zaposlitveni center Janeza Levca ter dva oddelka leta 2012: Oddelek za izvajanje dodatne strokovne pomoči na rednih osnovnih šolah in Oddelek za projektne dejavnosti.

Leta 2013 smo ustanovili Izobraževalni center Pika, ki skrbi za izpopolnjevanje staršev in strokovnih delavcev šol in vrtcev predvsem na območju Mestne občine Ljubljana. V letu 2014 smo ustanovili Zaposlitveni center »Janez dela« in na zaščitenih delovnih mestih zaposlili prvih sedem oseb, po večini absolventov osnovnih šol s prilagojenim programom. S tako organizacijo smo omogočili tudi vsebinske premike. Nove storitve podpirajo celostni razvoj učencev od samega šolanja do trajne zaposlitve, omogočajo podporo staršem in profesionalno rast zaposlenih. Odmikanje od tradicionalne in toge šole s prilagojenim programom in približevanje sodobnemu strokovnemu centru je vsekakor izziv tudi za prihodnja leta, mogoče pa je le z izdatno podporo župana Mestne občine Ljubljana, Oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje ter s predanostjo in sprejemanjem novih pedagoških izzivov zaposlenih. Ob tej priložnosti se vsem navedenim iskreno zahvaljujem.

Ksenja Perko,  direktorica zavoda Mladi zmaji

Mladi zmaji in zmajevke, ki poznajo pot in znajo leteti, gradijo novo življenje v mestu. Ljubljana je mesto mladih. Mladi pa so izvir ustvarjalnosti in oblikovalci novih rešitev. Javni zavod Mladi zmaji jim daje priložnosti, da ideje izrazijo in soustvarjajo utrip mesta.

Mladi zmaji smo sile in prostori, v katerih mladi razvijajo samostojnost in kjer odraščajo v odgovorne, ustvarjalne, spoštljive ter spoštovanja vredne zmaje in zmajevke. Letos smo v Zalogu odprli nove prostore največjega mladinskega centra v mestu. Pri načrtovanju prenove mladinskega centra v Črnučah je arhitekt Andrej Mercina skupaj z mladimi oblikoval idejo mladinskega kulturnega centra, kar se je izkazalo za primer dobre prakse, ki jo z veseljem še naprej uveljavljamo: mladi so bili ves čas vključeni tudi v prenovo zaloškega centra. Mestna občina Ljubljana se skupaj z županom Jankovićem zaveda, da so mladi naš zaklad in da je vsak vložek vanje pomemben.

Ob deseti obletnici delovanja našega zavoda si želimo, da bi imela vsaka četrtna skupnost vsaj en mladinski center, z največjim v središču mesta. V Palači Cukrarna, ki spada med pomembne industrijske objekte 19. stoletja, in tu se skriva simbolika. Naj stare koncepte nadomesti ustvarjalnost mladih, jih oživi, jim da novo vsebino. Velik korak v korist mladih  je bila ustanovitev Mreže ljubljanskih mladinskih centrov, v katero smo se povezali Javni zavod Mladi zmaji, ki smo tudi koordinator mreže, Mladinski center Skupaj v skupnosti – Zavod MISSS, Salezijanska mladinska centra Kodeljevo in Rakovnik, Mladinski center BOB, Mladinska postaja Moste – društvo SEZAM, Mladinski center Ulca – Zavod Bob in Društvo GOR, Cona Fužine – CSD Moste-Polje. Kot idealistka, ki svojo energijo, znanje in upanje že vrsto let vlaga v mlade, sanjam, da bodo vsi mladi v Ljubljani imeli možnost za ustvarjalno delo in kakovostno življenje.

Liljana Batič, direktorica Zavoda za oskrbo na domu

Zavod za oskrbo na domu ima v okviru izhodišč in operativnega izvajanja socialne oskrbe na domu velik pomen za lokalno skupnost in širšo družbo. V petnajstih letih delovanja smo se učinkovito odzivali na demografske spremembe prebivalstva in potrebe starejših, invalidov in kronično bolnih ter se vedno trudili odgovarjati na njihove potrebe po pomoči na domu. Naša naloga je, da uporabnikom storitev omogočimo lažje in lepše življenje na svojem domu, jim ponudimo pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, gospodinjstvu in ohranjanju socialnih stikov, kar je osnovna dejavnost, ki je z visoko subvencionirano ceno storitve zelo prijazna do uporabnikov. Poleg socialne oskrbe uporabnikom ponujamo tudi prostovoljstvo in medgeneracijsko sodelovanje ter storitve, ki jih izvajamo v okviru različnih evropskih projektov.

Z nadaljnjim delom in povezovanjem ter sodelovanjem v okviru Mestne občine Ljubljana bomo meščanom Ljubljane še naprej zagotavljali podporo in pomoč na domu, si prizadevali za zmanjšanje osamljenosti starejših, izvajali dejavnosti za ohranjanje fizičnega in duševnega zdravja ter jim tako omogočali prijazno in dostojanstveno življenje v prijaznem okolju svojega doma.

Teja Zorko, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana

Čas od nastanka Mestne knjižnice Ljubljana (MKL) je minil, kot bi mignil. Veliko dobrega smo s sodelavci v tem času naredili za naše mesto in njegove prebivalce. Ob tem pa ne morem mimo dejstva, da brez velike podpore ljubljanske mestne občine in še posebej župana ne bi bili tako uspešni. Sodelovanje in povezovanje med zavodi, ki ju župan vodi, je za našo knjižnico pomemben vir uspeha.

MKL je tudi v letu 2017 razvijala svojo vlogo odlične knjižnice, še naprej se je osredotočala na delo z uporabniki. Slednje zajema široko področje, od neposredne komunikacije ob izposoji v knjižnicah, prek zagotavljanja primerne odprtosti knjižnic do aktivnega informiranja na spletni strani in družbenih omrežjih. S ponudbo storitev, ki omogočajo razvoj bralne veščine in samostojnega učenja ter vključevanje v e-okolje, želimo privabiti vse prebivalce in prebivalke Ljubljane, pri čemer so otroci in mladi deležni posebne pozornosti.

Ljubljančani in Ljubljančanke že dobro poznajo uspešne projekte naše knjižnice. Doslej se jih je namreč udeležilo že več deset tisoč prebivalcev mesta in okolice. V letu 2017 smo izvedli projekte Ciciuhec, Poletavci, NajPoletavci, Ure pravljic, Knjižnično muzejski Mega kviz, Robinzonijada v informacijski džungli, Mesto bere, Maček v žaklju, Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, Svet med nami, Dan MKL, Ljubljana v gibljivih slikah ter Dediščina za družine. Poleg teh smo se lotili tudi nekaj novih projektov, kot so Multi-kul-praktik, Od daleč – domov, Slovanski bralni projekt, Biti digitalno pismen, Borza zdravja. V poletnih mesecih nas lahko najdete tudi povsod po mestu s projekti Knjižnica ob vodi, Knjižnica na vrtu, Popoldnevi s knjižnico ter Knjižnica na pločniku.

Mag. Bojan Hajdinjak, direktor javnega zavoda Cene Štupar – Centra za izobraževanje Ljubljana

Direktor javnega zavoda Cene Štupar – Centra za izobraževanje Ljubljana sem postal leta 2009. V tistem času so bili v Ljubljani trije javni zavodi za izobraževanje odraslih in vsi trije so poslovali negativno. Glede poslovanja javnih zavodov in njihove prihodnosti smo se dobili pri takratnem ministru dr. Lukšiču in takrat sem se prvič srečal z županom in njegovo odločenostjo, da bo zadeve uredil. Vsem trem direktorjem je dal mesec dni časa, da pripravimo skupni program delovanja, in na podlagi programa bo ostal samo en združen zavod. Moram priznati, da je naš zavod pripravil najboljši program, preostala dva zavoda nista želela sodelovati.

Na osnovi zapisanega se je župan odločil, da v Ljubljani ostane samo Cene Štupar kot nosilni zavod za izobraževanje odraslih, druga dva sta končala v stečaju oziroma v likvidaciji. Od takrat naprej smo imeli popolno podporo župana, razumel je pomembnost izobraževanja odraslih, pridobili smo nove prostore in se počasi postavili kot enakovreden član mestne ljubljanske družine. To pomeni, da enakopravno sodelujemo na sestankih vseh direktorjev ljubljanskih podjetij in javnih zavodov. Ta srečanja ocenjujem zelo pozitivno, kajti le tako delujemo enotno in v smeri razvoja Ljubljane. V zadnjih letih naš zavod raste, v programe vključujemo različne ranljive skupine, v letu 2016 smo našteli kar 9.500 udeležencev. S ponosom lahko povemo, da smo postali največji javni zavod na področju izobraževanja odraslih v Sloveniji.

Cene Štupar sledi viziji, da v osrednjeslovenski regiji postane ključna izobraževalna organizacija za razvoj in izvajanje programov za potrebe gospodarstva ter medkulturnega in medgeneracijskega povezovanja. 

Tatjana Polajnar, direktorica JZ Šport Ljubljana 

Rezultat desetletnega županovanja Zorana Jankovića je prelepa Ljubljana. Naš župan je vizionar. Ima idejo in smelost ter energijo in znanje za razvojne projekte. Velikokrat se je to izkazalo, morda najbolj odmevno ob graditvi športnega centra Stožice. Ko kot direktorica JZ Šport Ljubljana opazujem zadovoljne obraze in napolnjene tribune dvorane Stožice, me to navda s ponosom. Ko se čuti sreča in vznesenost, se skoraj vedno spomnim na nasprotovanja in kritike, ki so spremljali začetke gradnje. Športni center Stožice ne gosti samo vrhunskih športnih tekmovanj, temveč tudi vrhunske mednarodne glasbene predstave, za oglede katerih nam ni več potrebno odhajati v tujino, kot tudi spektakle slovenskih umetnikov, za katere so bile dvorane po Sloveniji premajhne. Danes se prireditev v Stožicah udeležujejo tudi nekdanji nasprotniki in tako vsi skupaj uživamo v športu, kulturi, razvedrilu in izobraževanju.

V preteklem desetletju smo oživili številne športne objekte in površine. Zgradili smo nov Gimnastični center Ljubljana, o katerem so sanjale številne generacije telovadcev, po dolgih letih propadanja obnovili najstarejši ljubljanski bazen Kolezija, zgradili nov Mladinski golf center in več kot 30 novih otokov športa za vse ter sodelovali pri projektih za izgradnjo nove športne infrastrukture.

Šport Ljubljana smo ljudje: ekipe in posamezniki, ki skrbimo za to, da so uporabniki in uporabnice pri vadbah sproščeni, da uživajo in se družijo. Šport Ljubljana je največji javni zavod na področju upravljanja športne infrastrukture v Sloveniji in kot ponosni član velike mestne družine si še naprej želimo takšne skrbi in podpore s strani Mestne občine Ljubljana, ki nas povezuje v celoto za najboljši servis vsem meščankam in meščanom Ljubljane kot tudi obiskovalcem ter uporabnikom iz Slovenije in tujine. 

Dr. Marjan Sedej, direktor Lekarne Ljubljana

Kot direktor Lekarne Ljubljana sem aprila 2017 nastopil drugi mandat. Ko se ozrem na pretekla štiri leta, sem neizmerno ponosen, da skupaj s sodelavci in s podporo ustanoviteljice Mestne občine Ljubljana pod vodstvom župana Zorana Jankovića nadaljujemo uspešno pot razvoja največjega lekarniškega zavoda v Sloveniji. V tem času smo odprli 11 novih enot, tako v Ljubljani kot v manjših krajih, in s tem lokalnim prebivalcem zagotovili učinkovitejšo preskrbo z zdravili. Danes ima tako Lekarna Ljubljana 50 enot. Uvedli smo nove lekarniške storitve, kot sta svetovanje za zdrav življenjski slog in pregled uporabe zdravil, ki so za naše stranke brezplačne. Pri delu tesno sodelujemo z drugimi izvajalci zdravstvene dejavnosti in podjetji v okviru MOL. Da je Lekarna Ljubljana priljubljena in zaupanja vredna lekarniška veriga, nam vsakodnevno dokazujejo naše zveste stranke, imetniki Kartice zvestobe, ki jih je že skoraj 170.000. Nenehno razvijamo nove storitve in aktivnosti kot dodano vrednost za naše stranke: med drugim smo junija organizirali 4. festival zdravja, ki je bil letos posebej namenjen družinam, uvedli prodajne avtomate ter razvili novo blagovno znamko Založba Lekarna Ljubljana.

V Lekarni Ljubljana se zavedamo, da kot uspešna organizacija moremo in moramo deliti in pomagati. Potreba po hospic paliativni oskrbi bo vedno večja, zato smo se odločili, da podpremo to dejavnost, in ustanovili zavod Ljubhospic, v sklopu katerega že več kot leto in pol deluje Hiša Ljubhospica, edina hiša v Sloveniji, ki 

neozdravljivo bolnim ob koncu življenja nudi brezplačno 24-urno celostno hospic paliativno oskrbo.

Leto 2017 je prineslo na področje lekarniške dejavnosti veliko negotovosti, ki je posledica nove lekarniške zakonodaje. Omejevanje tržnega dela poslovanja, prepoved vertikalne integracije, spremembe na področju proizvodnje izdelkov v galenskih laboratorijih in druge nerazumne omejitve bodo močno vplivale na poslovanje Lekarne Ljubljana. Toda odprtost, poštenost in doslednost, odgovornost, etičnost in profesionalnost, to so naše prednosti, priložnosti in smernice za delo in poslovanje Lekarne Ljubljana v prihodnje. Le pristnost in globoka človeška toplina, strokovnost in iskrenost med nami in našimi uporabniki nam bodo tlakovali zmagovalne poti. To so dejavniki, ki so oblikovali tudi 10 let županovanja Zorana Jankovića in zmagovito spremenili našo Ljubljano v najlepše in najbolj zeleno mesto.

Rudi Dolšak, mag. posl. ved, MBA, direktor Zdravstvenega doma Ljubljana

Izvajanje osnovne dejavnosti Zdravstvenega doma Ljubljana (ZDL) je v zadnjih letih potekalo uspešno, razvojno naravnano, v dogovoru z ustanoviteljico Mestno občino Ljubljana in drugimi ter s pogledom v prihodnost, tako da so uporabniki naših storitev lahko ves čas deležni prilagojene, kakovostne in dostopne zdravstvene obravnave.

Referenčnost in prepoznavnost ZDL se iz leta v leto krepi. Številne tuje delegacije, ki so izkazale zanimanje za organiziranost našega zavoda in enot, Simulacijski center z nenehnim razvojem ter vključenost ZDL v domače in mednarodne projekte, postavljajo ZDL kot institucijo v slovenski in mednarodni prostor, usmerjeno v dinamičnost, odprtost in razvoj stroke. Novoustanovljena Inštitut za raziskave in razvoj osnovnega zdravstva (IRROZ) ter Mediacijski center potrjujeta razvojno usmerjenost ZDL. Priznanja za vidnejše dosežke zaposlenih so spodbuda in potrditev kakovostnega dela.

Kolikor mogoče vlagamo v investicije in prenove objektov ter opreme. Vidnejše naložbe, ki smo jih v zadnjih letih dokončali s pomočjo MOL, so obnova ZDL PE Fužine in Črnuče ter prenova stavbe ZDL Bežigrad. Tudi za prihajajoče obdobje imamo velike načrte, za katere upamo, da bodo realizirani. ZDL se bo tudi v prihodnjih letih trudil nuditi celovito in kakovostno zdravstveno oskrbo uporabnikom storitev s področja preventive, kurative in rehabilitacije.

Janko Kramžar, direktor javnega podjetja Snaga

Odgovornost in prizadevanje sta glavna gibalca zadovoljstva, ugotavljajo filozofi od Spinoze do Nietzscheja. Prav z odgovornostjo in prizadevanjem smo v Ljubljani dosegli velike spremembe. Navdajajo me z upanjem, da bo ta svet, ko ga zapustimo, malo boljši, kot je bil takrat, ko smo prišli nanj.

Med vsemi glavnimi mesti osemindvajseterice imamo najboljši sistem ravnanja z odpadki in dosegamo najvišji delež ločeno zbranih odpadkov. Ljubljana je poleg tega prvo glavno mesto v EU, ki je stopilo na pot k družbi brez odpadkov (koncept nič odpadkov – Zero Waste). Najbrž se bomo šele kasneje zavedeli zgodovinskega pomena te odločitve.

Zgradili smo RCERO Ljubljana, enega najsodobnejših, največjih in najbolj trajnostnih centrov za ravnanje z odpadki. V projektu sodeluje že skoraj 50 občin, zato je regijski center tudi primer 

dobre prakse na področju povezovanja in sodelovanja občin. Prevzeli smo aktivno vlogo v okolju,  kjer se linearni gospodarski model spreminja v krožnega: razvijamo nove poslovne modele, zapiramo krožne zanke, znižujemo porabo surovin, spodbujamo (bolj) odgovorno obnašanje potrošnikov …

V luči družbenoodgovornih aktivnosti v prvi plan postavljamo ljudi, in ne več odpadkov. Na eni strani smo tisti, ki v območju udobja izbiramo in kupujemo, na drugi tisti, ki v suženjskih razmerah šivajo poceni oblačila, pridelujejo kavo in kakav ter izkopavajo strupene kovine za naše pametne telefone. Pripravljeni smo na še dejavnejše soustvarjanje družbe, ki je usmerjena v večjo kakovost življenja in blaginjo vseh ljudi. Biti pripravljen pa pomeni že napol zmagati.

Krištof Mlakar, direktor JP Vodovod-Kanalizacija

V javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija se zavedamo odgovornosti, ki jo prinaša skrb za vodo, najdragocenejši naravni vir, zato so naši vsakodnevni napori usmerjeni k aktivnostim, potrebnim za kakovostno in nemoteno oskrbo z naravno pitno vodo ter zagotavljanje odvajanja in ččenja odpadne vode za uporabnike obeh sistemov v upravljanju družbe.

Letos smo skupaj z Mestno občino Ljubljana nadaljevali sočasne obnove obeh oskrbovalnih sistemov na Gosposvetski, Prešernovi in Hradeckega cesti, na Dalmatinovi, Erjavčevi in Hotimirjevi ulici ter v Murglah. Avgusta 2017 je bil potrjen velik kohezijski projekt, pri katerem sodelujemo s strokovnim in tehničnim znanjem. V okviru projekta je predvidena izgradnja 130 km kanalizacijskega omrežja in več pripadajočih objektov ter povečanje zmogljivosti in izgradnja terciarne stopnje ččenja na centralni čistilni napravi. Na območjih izvajanja kohezijskega projekta bo sočasno potekala tudi obnova vodovodnega omrežja. Po zaključku projekta bo na kanalizacijo v naseljih strnjenega mestnega značaja priključenih 98 % gospodinjstev, zunaj naselij strnjenega mestnega značaja, ki so na območjih z več kot 2000 prebivalcev, pa 95 % gospodinjstev.

Župan Zoran Janković je s strokovnim in predanim vodenjem, z jasno vizijo, sledenjem zastavljenim ciljem in sodelovanjem družb in institucij v lasti občine dosegel, kar se je zdelo nedosegljivo, in dokazal, da se svetla prihodnost skriva v sodelovanju, solidarnosti in spoštovanju vsega in vsakogar. 

Peter Horvat, direktor JP Ljubljanski potniški promet

Ljubljanski potniški promet v zadnjih 10 letih zaznamuje trajnostna izgradnja mreže linij v Ljubljani in njeni okolici. V mandatu župana Zorana Jankovića smo občanom zagotovili 45 sprememb linij, 145 novih vozil za mestne linije in 29 novih vozil za medkrajevne oziroma integrirane linije. Leta 2010 smo v sodelovanju z Javnim podjetjem Energetika in izgradnjo prve javne polnilnice stisnjenega zemeljskega plina – metana – začeli nakupovati mestne avtobuse s pogonom na metan. Danes je celoten vozni park nizkopoden in opremljen s klimatskimi napravami, od katerih ima 68 vozil pogon na metan.

Z zaprtjem ožjega mestnega jedra za ves motorni promet smo leta 2008 uvedli brezplačno storitev prevoza na klic z električnimi vozili, ki smo jih poimenovali Kavalir in pomenijo začetek uvajanja elektromobilnosti. Elektromobilnost uvajamo še naprej: maja smo opravili nova testiranja električnih avtobusov.

Smer razvoja javnega prevoza bo še naprej sledila trendom razvoja sodobne družbe, ki narekuje razvoj kombiniranega transporta 

(intermodalnost). Za učinkovito zmanjšanje negativnih vplivov osebnega motornega prometa na okolje z ohranitvijo mobilnosti je vloga mestnega potniškega prometa ključna. Poleg okoljske sprejemljivosti bomo stalno izboljševali dostopnost, točnost, varnost, prijaznost in seveda tudi udobnost javnega prevoza v Ljubljani z okolico.

Mateja Duhovnik, direktorica JP Ljubljanska parkirišča in tržnice

Štejejo dnevi, ko se zjutraj polni dobre energije odpravimo na delo, se spopademo z delovnimi izzivi, prehodimo pot do cilja in popoldan ali morda šele zvečer uživamo v družbi najbližjih. Upam si trditi, da je bilo za vse sodelavke in sodelavce v javnem podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice v zadnjem desetletju veliko takih dni. In prav zato smo zmogli vse storitve na ljubljanskih tržnicah in parkiriščih opraviti v vedno večje zadovoljstvo uporabnikov. Še posebej bi izpostavila upravljanje garažne hiše pod Kongresnim trgom, razširjenega parkirišča P+R na Dolgem mostu in novega parkirišča P+R Barje, katerih investitorica je bila Mestna občina Ljubljana. S postavitvijo nove ter obnovo obstoječe prometne opreme in prometne signalizacije smo zagotavljali varno vožnjo uporabnikom ljubljanskih cest ter omogočili boljšo prometno pretočnost.

Želim si čim prejšnje prenove osrednje ljubljanske tržnice, kar bo najemnikom, prodajalcem omogočilo boljše pogoje z zagotavljanjem primernih parkirnih površin, skladiščnih prostorov ter preostalih potrebnih prostorov. Ob tem pa sem ponosna na sodelavke in sodelavce in na to, da skupaj ustvarjamo vedno boljše pogoje za življenje v naši prelepi Ljubljani. 

Mag. Robert Martinčič, direktor javnega podjetja Žale

Župan Zoran Janković je v preteklih desetih letih v Ljubljani pustil neizbrisen pečat v pogrebni in pokopališki dejavnosti. Prisluhnil je Ljubljančanom, tudi tistim z obrobja mesta, in začel širiti mestna in lokalna pokopališča. Najprej je bila izvedena širitev pokopališča Žale, in sicer tako žarnega kot klasičnega dela. Pripravljeni so načrti in odkupljena zemljišča za širitev pokopališč Vič, Polje in Rudnik, potekajo prizadevanja tudi za širitev pokopališča Šentvid. Na pokopališču Črnuče je bil zgrajen nov kolumbarij. Na pokopališču Prežganje je bila zgrajena nova mrliška vežica, obnovljeni sta bili mrliški vežici na pokopališčih Mali Lipoglav in Janče. Na pokopališču Dravlje so bili urejeni prostori za svojce s sanitarijami. Ti so bili obnovljeni tudi na pokopališču Črnuče. Tudi na pokopališču Vič so bile urejene nove sanitarije. Na vseh pokopališčih smo obnavljali zidove, poti, fontane itd. Uredili smo tudi sanitarije za invalide. Obnavljali smo Plečnikove Žale, za katere zdaj potekajo prizadevanja za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Prav zato je še posebej pomembna ureditev Šmartinskega parka, ki je darilo sprehajalcem in otrokom na otroškem igrišču in obenem županov poklon Plečnikovim Žalam, kjer smo v obnovljenem objektu levih propilej odprli največji razstavni prostor pogrebne opreme v Sloveniji.

Mag. Lilijana Madjar, direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije 

V Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) zadnjih deset let intenzivno spodbujamo ter soustvarjamo trajnostni razvoj celotne Ljubljanske urbane regije. V tem času smo postali mednarodno priznana razvojna agencija z uspešnimi projekti in pomembnimi dosežki na različnih področjih, kot so trajnostna mobilnost, zelena infrastruktura, spodbujanje podjetništva, urbana regeneracija, razvoj kreativnega podjetniškega ekosistema ipd. Posebej bi poudarila naše uspešno pridobivanje evropskih sredstev tako na ravni celotne regije kot Mestne občine Ljubljana in RRA LUR. Za takšne uspehe imata zasluge odlično sodelovanje z ustanoviteljico Mestno občino Ljubljana in podpora župana, ki se z ambicioznimi cilji ter pozitivnim podjetniškim razmišljanjem zaveda pomembnosti povezovanja in sodelovanja ključnih organizacij in akterjev razvoja tako Ljubljane kot celotne Ljubljanske urbane regije.

Še naprej sledimo enotnemu cilju – soustvariti razvito, inovativno evropsko regijo, ki je prijazna in dostopna vsem ljudem – in aktivno sodelujemo pri razvoju regije in mesta, ki sobivata v sožitju z naravo in sta usmerjena v trajnostni razvoj.

Tomaž Kučič, poveljnik Gasilske brigade Ljubljana

»Ljudje na prvem mestu, ljudje na pravem mestu,« je slogan, ki najbolje predstavlja vrednote, poslanstvo in vizijo Gasilske brigade Ljubljana. Seveda zgolj lepo zveneč slogan ni dovolj. Poslanstvo je treba primerno izvajati v sodelovanju s ključnimi deležniki. To so prebivalci in prebivalke ter obiskovalke in obiskovalci Ljubljane, naši zaposleni ter vsi pripadniki in pripadnice javne gasilske službe v Mestni občini Ljubljana.

Naše poslanstvo je pomagati ljudem, ki jih prizadene nesreča. Uresničujemo ga z najboljšo ekipo, bogatim znanjem in raznovrstno tehniko. Pri tem morajo biti v ospredju vrednote, kot so hitrost in prilagodljivost, tovarištvo in zaupanje ter ustvarjalnost in učinkovitost. Le tako lahko že desetletja utrjujemo položaj ene vodilnih gasilskih enot v državi. To dosegamo s samostojnim razmišljanjem in pogumnim odločanjem, s krepitvijo povezav in partnerskih odnosov.

Cilj ustreznega požarnega pokritja na območju mesta bo dosežen šele z dodatnimi postajami s poklicnimi gasilci, zato je med glavnimi izvedbenimi cilji Gasilske brigade Ljubljana in javne gasilske službe izvajanje nalog, ki bodo pripomogle, da čim prej pričnemo graditi prvo dodatno postajo s poklicnimi gasilci v Ljubljani – postajo Jug.

Obljubljamo, da bomo še naprej vaši zvesti in srčni gasilci!

Mag. Andrej Orač, vodja mestnega Inšpektorata

Mesto Ljubljana, glavno mesto Republike Slovenije, zelena prestolnica Evrope 2016 in najlepše mesto na svetu. Spomnim se Prešernovega trga še iz časa, ko je čezenj vozila hrupna dvajsetka, danes pa predstavlja sinergijo pešcev in kolesarjev, srečevališče in izhodišče do vseh kotičkov prestolnice, ki so zanimivi tako za obiskovalce kot domačine. Nihče ne more oporekati urejenosti različnih lokacij Ljubljane, ki so namenjene odklopu in sprostitvi. Mesto je s prihodom župana Zorana Jankovića doživelo razcvet na več področjih, kar nam priznavajo tako mediji kot organizacije z različnimi nagradami in priznanji ter navsezadnje tudi občani s svojimi odzivi.

Na Inšpektoratu bomo še naprej operativno usmerjeni na področja ravnanja z odpadki, rabo javnih zelenih površin in oglaševanja, ki smo jih poostrili v sklopu izvajanja programa zelene prestolnice Evrope. Brez izvajanja nadzora bi bili predpisi le mrtva točka na papirju. V postopkih moramo ravnati zakonito in strokovno ter upoštevati okoliščine konkretnih primerov. Pri našem delu se je izkazalo, da je potreben in pomemben širok pogled na okoliščine, velika mera razumevanja in vljudnosti v postopkih. Zavedamo se, da je naša ključna vloga v tem, da opozarjamo na nepravilnosti, da hkrati delujemo v dobro ljudi in ob tem varujemo javni interes. Pomembno vodilo za naše delo so potrebe občanov in vizija razvoja Mestne občine Ljubljana.

Roman Fortuna, vodja Mestnega redarstva

V začetku mandata župana Zorana Jankovića je bilo Mestno redarstvo še pod okriljem Mestnega inšpektorata. Župan je hitro opazil, da je vloga redarjev več kot zgolj listkanje nepravilno parkiranih vozil, zato nam je posvetil pozornost in oktobra 2007 najprej ločil Mestni inšpektorat od Mestnega redarstva. Mestnemu redarstvu je z vključevanjem pri sooblikovanju mestne prometne in varnostne politike dal tudi določeno težo. Pripomogel je k temu, da je Mestno redarstvo sodelovalo pri oblikovanju funkcionalne, kakovostne in privlačnejše uniforme občinskih redarjev ter skrbel za moderno opremo.

Poskrbel je tudi za naš vozni park, saj smo leta 2009 dobili nove Škode Octavia, kolesa in motorje. V letu 2015 se je naš vozni park korenito spremenil tudi v ekološki smeri, saj smo prešli na ekološka vozila (WV ECO UP), leto kasneje smo prejeli še 100-odstotno električno vozilo Renault Twizy. Mestno redarstvo tako uporablja okolju prijazna prevozna sredstva in predstavlja dobro prakso razvoja trajnostne mobilnosti, ki je tudi prednostni cilj Prometne politike MOL.

Komunikacijo smo modernizirali z zamenjavo mobilne naprave za evidentiranje prekrškov za učinkovitejše operativno delo. Ves čas poteka tudi izobraževanje zaposlenih na področju strokovnosti, profesionalnosti ter komunikacije in socialne interakcije. Uspeli smo spremeniti ključne predpise na področju varnosti cest in cestnega prometa ter se razviti v uspešno sodobno službo, ki sledi trendom razvoja na vseh področjih dela in delovnih procesov pri izvajanju poslanstva. Župan močno podpira tudi preoblikovanje Mestnega redarstva v sodobno varnostno strukturo v službi meščanov in obiskovalcev Ljubljane.

Trudili se bomo za kar najboljše rezultate pri zagotavljanju varnosti na področju prometne varnosti in javnega reda in miru, pri čemer nam bo v veliko pomoč sprememba redarske zakonodaje, ki je prinesla novosti na kadrovskem in organizacijskem področju. Tudi v prihodnje se bomo pogumno spopadali z izzivi na področju varnosti, sledili viziji razvoja dela ter se trudili za promocijo redarske službe, ki bo v prihodnje še kako pomembna za našo skupno varnost v mestu.

Jasna Plazl, vodja Službe za pravne zadeve

Delo Službe za pravne zadeve, ki ga vodim, se precej razlikuje od dela drugih oddelkov mestne uprave, saj nima svojih izvirnih nalog, zato posameznim delovnim procesom s sodelovanjem in svetovanjem pomaga in s tem celotnemu strokovnemu delu mestne uprave zagotavlja verodostojnost, ki temelji na zakonodaji. Toda zakonov ni vselej preprosto tolmačiti in jih izvajati v praksi, saj nikoli ne morejo predpostaviti vseh življenjskih položajev, v katerih se znajdemo v procesu nastajanja posameznih projektov, zato naše delo stremi k specializaciji sodelavcev za določena pravna področja, da bi dosegli večjo učinkovitost. Ob tem posebej poudarjam, da je za naše uspešno delo izjemnega pomena, da vsak oddelek za svoje delo prevzema polno odgovornost, saj svoje področje najbolje pozna.

Če se ob tem ozrem na zadnjih 10 let mandata župana Zorana Jankovića, lahko povem, da so bila ta leta zaradi narave našega pravniškega dela izjemno zahtevna, polna adrenalina, a tudi izjemno ustvarjalna. Kljub napornemu iskanju pravnih rešitev za uresničitev ciljev v okviru pravnega reda, ki nemalokrat postavlja številne ovire, občutimo zadovoljstvo ob otipljivih rezultatih, h katerim prispevamo s svojimi rešitvami. Z županom se ne strinjamo vedno, a imamo dogovor, da upošteva naše mnenje, če ga prepričamo – in župan se tega dogovora dosledno drži. Osebno najbolj cenim županovo odprtost do vseh in vsakogar, njegovo dosegljivost, odzivnost, predanost in strast do dela, ki ves čas motivira tudi mene in moje sodelavce.

Tadeja Möderndorfer, vodja Službe za javna naročila

Služba za javna naročila Mestne občine Ljubljana deluje od leta 2000 in primarno izvaja postopke javnega naročanja po zakonu o javnem naročanju za vse organizacijske enote mestne uprave. Od leta 2007 je služba vključena tudi v projekte javno-zasebnega partnerstva. Že vrsto let za nekatere vrste blaga, storitev in gradenj izvajamo skupno javno naročanje za celotno ljubljansko mestno družino, ki ima 109 naročnikov. Z letom 2011 smo začeli aktivno sodelovati tudi s številnimi javnimi zavodi Mestne občine Ljubljana, s čimer je bil narejen prvi velik korak k sodelovanju z drugimi naročniki v Mestni občini, ki se je izkazal za pot v pravo smer, zato se z leti sodelovanje še poglablja.

V začetku leta 2017 smo prejeli za celotno ljubljansko mestno družino plane javnih naročil in preučili možnosti skupne nabave pri nekaterih predmetnih naročilih. V tem letu smo si zadali nalogo, da istovrstne javne zavode na področju nabave še bolj povežemo in tako dosežemo večjo pretočnost znanja med njimi, kar se bo odrazilo tudi v višji strokovnosti pri aktivnostih, kot so raziskava trga, implementacija predpisov ob pripravi potreb blaga, storitev in gradenj, zmanjšanje administracije v fazi izvedbe nabave tako na strani ponudnikov kot naročnikov ter izvedba skupnega naročanja istovrstnih potreb z namenom doseganja večjih prihrankov pri porabi javnih sredstev. Prav tako vse naročnike v Mestni občini, ki imajo potrebe po nabavi živil, spodbujamo, da del živil kupujejo po sistemu kratkih verig in s tem pripomorejo k večji lokalni samooskrbi v Sloveniji. 

Kot vsa leta doslej skrbimo, da številni postopki nabave potekajo pregledno in skladno z veljavno zakonodajo. O oddanih javnih naročilih sproti obveščamo javnost. Skupaj z mestno upravo in drugimi naročniki sledimo načelu gospodarne, učinkovite ter uspešne porabe sredstev. Skrbimo za enakopravno obravnavo vseh ponudnikov na vseh stopnjah postopka javnega naročanja. Prizadevamo si, da so postopki izpeljani v najkrajšem možnem času. Mestna občina Ljubljana je že vrsto let pri nabavi okoljsko naravnana, kar pomeni, da pri nabavi blaga, storitev in naročanju gradenj poleg ekonomskih vidikov zahtevamo tudi doseganje višjih okoljskih standardov. V prihodnje bomo usmerjeni tudi k večjemu najemu blaga namesto nabave in souporabi namesto lastništva, saj se zavedamo, da lahko tako dosežemo zagotavljanje enakega obsega storitev za meščane in obiskovalce našega mesta in hkrati manj obremenjujemo okolje. K temu spodbujamo tudi druge naročnike v Ljubljani.

Na področju zakonodaje smo kot velik naročnik z bogatimi izkušnjami zelo aktivni tudi ob pripravi vsakega novega zakonskega predpisa na področju javnega naročanja. Naše pobude so usmerjene v večjo fleksibilnost pri izvajanju postopkov javnih naročil, k odpravi administrativnih ovir in k opozarjanju na pravne nejasnosti. Menimo, da so pravila za javna naročila, ki se oddajajo do evropskega praga, še vedno prenormirana. Z vse večjo informatizacijo javnih naročil opozarjamo zakonodajalca tudi na nepredvidene ali nedodelane prepreke, ki jih zaznamo, in tako poskušamo prispevati, da bo področje elektronskega javnega naročanja v Sloveniji sčasoma zaživelo učinkovito, prijazno tako do naročnikov kot do ponudnikov. Smo ekipa, ki zna, ve, zmore in ima vizijo.

Mag. Nataša Koprivšek, vodja Službe za notranjo revizijo

Služba za notranjo revizijo Mestne občine Ljubljana deluje kot skupna notranjerevizijska služba za občino in njene proračunske uporabnike, ki so podpisali dogovor o pristopu k skupni službi. Naše revizijsko okolje obsega 19 oddelkov oziroma služb mestne uprave, 17 četrtnih skupnosti in 97 zavodov.

Do konca leta 2017 načrtujemo izvedbo 68 notranjih revizij. Z različnimi oblikami sodelovanja se želimo še bolj približati revidirancem, zato jim bomo v okviru zmožnosti pomagali tudi z nasveti. Redno bomo sodelovali z zunanjimi institucijami, predvsem z revizorji Javnega holdinga Ljubljana, Uradom RS za nadzor proračuna, Računskim sodiščem RS in Nadzornim odborom MOL. 

Neomajna podpora in razumevanje poslanstva notranjerevizijske dejavnosti s strani župana Zorana Jankovića se kaže v uspešnem in učinkovitem delu naše službe. Ob tej priložnosti se županu zahvaljujemo, da nam omogoča vse, kar potrebujemo, da smo največja in najboljša notranjerevizijska služba v Sloveniji.