sreda, 20. 6. 2018

Mladi na sceni: Jaz, prostovoljec!

Maja smo na Prešernovem trgu praznovali Veseli dan prostovoljstva, dogodek, ki ga organizira Slovenska filantropija in je namenjen predstavitvi delovanja prostovoljskih organizacij.
Avtorica: Ivana Naceva

Če ste se tisti dan sprehodili čez Prešernov trg, ste lahko videli, da je prostovoljstvo v Sloveniji zelo živo in da je med prostovoljci vedno več mladih. Toda zakaj se mladi sploh odločijo za to, da postanejo prostovoljci? Kaj prostovoljstvo prinaša posamezniku in družbi? O tem smo spregovorili z mladimi prostovoljci, ki v svojem prostem času delujejo v štirih različnih organizacijah v Ljubljani.

Volja za boljši jutri

Julie Martinovic, Manca Gosenca in Nives Ž. Androjna so prostovoljke pri Slovenski filantropiji. Julie se je s prostovoljstvom srečala že v otroštvu: »Že v osnovni šoli sem se z mamo, ki je v tem času opravljala prostovoljno delo v takratnem azilnem domu, udeleževala raznih delavnic. Spomnim se, da sem radovedno čakala tisti dan v tednu, ko sva z mamo odhajali tja, da lahko slišim drug jezik, opazujem drugo kulturo in način življenja ljudi, ki so prišli od drugod. Vedno mi je bilo zanimivo opazovati otroke svojih let, jih spoznavati, se z njimi igrati in ugotavljati, kako zelo smo si podobni in različni.« Sedaj je že študentka in kot sama pravi, je prostovoljka iz drugačnih razlogov kot včasih: »Ne iz radovednosti kot včasih, ampak z željo, da nekomu dam voljo za boljši jutri.« In ravno solidarnost do sočloveka, ustvarjanje pravične družbe in pozitivnih sprememb so tisti razlogi, ki večino mladih vodijo k odločitvi za prostovoljstvo. Manca je dodala: »Mislim, da s prostovoljstvom lahko veliko vrnemo skupnosti in pripomoremo k pozitivnim spremembam, predvsem pa gre za nekaj, kar je nekako prav in koristno, na koncu pa povsem nenačrtovano odneseš vsaj toliko, kolikor si dal, pa naj bodo to nova znanja, izkušnje, poznanstva, ali pa preprosto občutek, da si naredil nekaj dobrega.« Ines se strinja: »Prostovoljstvo mi pomeni veliko, saj mi daje občutek notranjega zadovoljstva, omogoča mi spoznavanje novih ljudi, postajam odgovornejša in strpnejša. Vse bolj se zavedam, da je pomembno biti aktiven član družbe in da je treba k takšnemu delovanju spodbuditi čim več ljudi.«

Energijo sem vložil v delo z mladimi

SMC Rakovnik vsako poletje organizira oratorij za otroke in mlade, vodijo pa ga animatorji prostovoljci, ki so srednješolci in študentje. Vid Ključevšek nam je zaupal, da si je že od nekdaj želel postati animator (prostovoljec) na oratoriju. »Kot udeleženec sem se več let udeleževal tega programa. Znan sem bil po tem, da je bilo z mano še posebej veliko dela, saj sem imel preveč energije in ogromno odbitih idej. Potem pa sem postal animator. Spremenilo se je vse in hkrati nič. Še vedno sem tam ves julij, še vedno pripravljen na vse,« je povedal Vid. Prostovoljske aktivnosti so mu pomagale, da se ne počuti kot breme ostalim, ampak tisti, ki animira – poganja dogajanje naprej. »Tako vodim delavnice, igram v dramski igri in motiviram otroke pri popoldanski veliki igri. Med animatorji imam najboljše prijatelje in sem zelo vesel, da lahko tako velik del počitnic koristno preživim,« je dodal.

Čamac me je rešil

Jonu Žagarju se je pred nekaj meseci ponudila priložnost opravljati prostovoljno delo v Četrtnem mladinskem centru Zalog pri Mladih zmajih, po domače v Čamcu. Pravi, da je bil njegov krog ljudi izredno majhen, preden je začel s prostovoljstvom.»Ne da bi bilo s tem kaj narobe, a se mi zdi, da smo ljudje izrecno socialna bitja. Drug drugega izpopolnjujemo in si delimo najrazličnejše življenjske vsebine, ki živijo z nami in se manifestirajo, kot nekakšna metaforična zrcala, med katerimi moramo sami manevrirati za zdrav duh in telo. A ko si nekaj časa le sam s sabo, je težko iz svoje kože. Ni ti do družbe, ni ti do prijateljev, ostajaš sam. Pravzaprav se ti zdi, da je tako najboljše. Priznam, tudi sam sem bil ujet v tej spirali samote. Čamac me je rešil. Dobra družba, dobro delo, dobri prijatelji so me napolnili z novim življenjem. Zdaj vsak drugi dan prihajam v Čamac, zadovoljen in z mislimi pri stvari – skupaj s tamkajšnjimi mladimi ustvarjam boljši jutri,« je povedal Jon.

Boj za strpnejšo družbo

Marsikdo sodeluje kot prostovoljec na različnih dogodkih ali festivalih, ker želi več izvedeti o kaki temi, pridobiti izkušnje z določenega področja in se družiti s podobno mislečimi. Tako vsako leto v juniju v Ljubljani poteka Parada ponosa, ki prispeva k vzpostavitvi nediskriminatorne in vključujoče družbe do vseh posameznikov, ne glede na njihov spol, spolno usmerjenost, spolno identiteto ali katero koli drugo osebno okoliščino. Vprašali smo Katjo Štefanec in Ivo van Hoek, zakaj sta prostovoljki pri Paradi ponosa. Katja pravi: »Ena izmed najpomembnejših pridobitev zame so bila nova poznanstva, saj še nikoli do sedaj nisem spoznala toliko oseb, ki so danes moji prijatelji, vzorniki, zavezniki in so name tako pozitivno vplivali. Druga pomembna stvar je bila moja osebnostna rast, saj sem prek prostovoljstva razvila samozavest, svoj pogled na svet, življenjske cilje, sposobnosti in del svoje identitete. Zdi se mi, da razlogi za to pozitivno izkušnjo niso samo v meni in moji želji po spremembi, ampak tudi v ekipi, ki sestavlja društvo. Ravno zato, ker se tako dobro razumem z njimi in ker čutim, da v meni vidijo potencial, ki ga še sama ne, z veseljem dejavno sodelujem pri aktivnostih in projektih. Danes mi je kar smešno, da sem kot otrok razmišljala o prostovoljstvu kot o brezplačnem delu, saj mislim, da sem od njega dobila veliko več, kot sem dala.« Iva pravi, da se je v zadnjih letih bolj povezala z lastno identiteto, prišla do nekaj pomembnih uvidov glede tega, kako daleč smo prišli na področju doseganja enakih pravic, in še zlasti glede tega, kako dolga pot je še pred nami. »Prostovoljstvo zame pomeni, da lahko prispevam h gibanju, ki je zame sicer že dlje časa pomembno, a se nisem prej aktivneje vključila, poleg tega pa me možnost prispevanja Paradi ponosa navdaja z veliko navdušenja in energijo. Čutim, da sem del nečesa velikega in pomembnega, ta občutek pa je neprecenljiv,« je dodala.

Če drži pregovor, da svet stoji na mladih, potem ima naš svet svetlo prihodnost. Mladi so tisti, ki so aktivni, strpni, vidijo preko zarisanih okvirjev in so pripravljeni svoj čas in energijo usmeriti tja, kjer je potrebna, s tem pa svet postopoma spreminjajo na bolje.

 

MLADI LEVI 2018
Vabilo prostovoljcem

V srce festivala Mladi levi vabimo ljudi najrazličnejših profilov, izkušenj in starosti, ki si kot prostovoljci želijo sodelovati pri pripravi in organizaciji 21. mednarodnega festivala Mladi levi 2018. Festival bo potekal med 24. avgustom in 1. septembrom, ko se bodo zvrstile številne mednarodne in slovenske predstave, koncerti, zabave, za vse prostovoljce in umetnike pa še tradicionalni festivalski piknik.
Vabimo vas, da se nam pridružite in da skupaj ustvarimo zabaven in nepozaben festival!
Vsi zainteresirani nam pišite na info@bunker.si ali nas pokličite na 051 269 906.