sreda, 22. 5. 2019

Mladi na sceni: Solidarnost je v dobrobit vseh


Dogodek Dajmo solidarnosti zagon se seli po vseh regijah v Sloveniji že od začetka aprila. V četrtek, 24. aprila, je potekal že sedmi po vrsti. Na posvetu v M hotelu v Ljubljani so se zbrali mladi iz osrednje Slovenije, udeležili pa so se ga tudi mladinski delavci iz okoliških mladinskih organizacij.
Avtorica: Helena Fašalek

S projektom želijo krepiti »temelje« za bolj vključujočo in solidarno družbo. Pobudnik dogodka je bil Zavod Movit v sodelovanju z Društvom ŠKUC in Centrom za mlade Domžale.

V čevlje drugega

V poznih dopoldanskih in zgodnjih popoldanskih urah so se udeleženci spustili po dolgem toboganu razmišljanja o solidarnosti. Skozi interaktivne izkustvene aktivnosti sta jih vodili mladinski trenerki Movita. Postavljali sta jim različne izzive. Eden izmed njih je bil, da so se morali postaviti v čevlje drugega. Poskušali so odigrati krajane, ki jim je potres porušil domove in jih odrezal od sveta. Med njimi se je razvnela debata, kako bi si med sabo pomagali in se organizirali, da bi preživeli, dokler ne pride zunanja pomoč.

V nadaljevanju so se še ukvarjali z vprašanjem, kako zgraditi bolj solidarno družbo. Prišli so do ugotovitev, da se vse začne pri vzgoji. Tjaša Slevec, mladinska delavka iz Centra za mlade Domžale, je menila, da »je otroke treba vzgajati v duhu solidarnosti od ranih let. To se v njih nekje zapiše in kasneje postane njihova vrednota. Že to, da se v vrtcu učijo ločevanja odpadkov, je korak k temu.« Prišli pa so tudi do ugotovitev, da bi se ogromno dalo narediti že na lokalni ravni, vendar pa bi bile za večji uspeh potrebne sistemske spremembe. »Če bi se povezovali med ljudmi in se ne bi ukvarjali samo z lastnimi težavami, bi lažje in glasneje zahtevali spremembe. Že to, da bi se povezali in delovali skupaj, bi bilo solidarno,« je poudarila članica upravnega odbora Društva Parada ponosa Katja Štefanec. Kaj bi lahko naredili za lokalno raven, pa je profesorica psihologije iz gimnazije Ledina, Lidija Srša, predlagala: »Vsi poznamo ranljivejše ljudi, ki bi rabili pomoč, ampak ne vemo, kako bi pristopili. Temu bi bile lahko namenjene lokalne mreže, kamor bi se človek vključil in bi tako vedel, kdo kaj potrebuje.« Mladi menijo, da bi bilo ljudi potrebno opremljati z veščinami, kot so empatija, skrb za drugega in čuječnost. Izpostavljajo še, da bi morali biti bolj solidarni do planeta, živali, beguncev in begunk, starejši do mlajših generacij in obratno, brezdomcev, konec koncev tudi soseda. Domislili so si nov slogan: »Naj bo sosedova krava bolj zdrava.«

Evropska solidarnostna enota

Udeleženci so se na dogodku seznanili tudi z možnostmi sodelovanja v dejavnostih v sklopu Evropske solidarnostne enote. Pobudo za njen nastanek je dal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. V svojem govoru o prihodnosti Evropske unije je namreč izpostavil, da mora Evropska unija postati bolj solidarna, pri čemer je imel v mislih takrat aktualne razmere v Evropi – svetovno migrantsko krizo in potres v Italiji. Od takrat potekajo programi na področju mladine in solidarnosti po vsej Evropi. Mladim od 17. do 29. leta omogočajo, da se priključijo prostovoljskim akcijam, opravljajo pripravništva in jim nudijo zaposlitve na različnih področjih. Ob tem pa imajo tudi možnost, da sami razvijejo in izpeljejo solidarnostni projekt.