petek, 22. 2. 2019

Mladi so intenzivni iskalci smisla

Intervju s Ksenjo Perko
Avtorica: Helena Fašalek

Na področju dela z mladimi se je zgodil velik razvoj, za kar je zaslužna tudi Ksenja Perko. Za dolgoletno delovanje v mladinskem sektorju je direktorica javnega zavoda Mladi zmaji novembra lani prejela visoko državno priznanje, ki ga podeljuje Urad Republike Slovenije za mladino.

Večkrat ste poudarili, da si želite, da bi državno priznanje v mladinskem sektorju dobilo več veljave. Zakaj?

To priznanje je potrditev za moje dosedanje delo, kar pomeni, da so moji rezultati opaženi tudi v zunanjem svetu. Vsekakor pa si želim, da bi imelo to visoko državno priznanje več veljave, saj bi bilo tako tudi mladinsko delo v širši družbi bolj prepoznavno.

Priznanje ste dobili za daljše časovno obdobje. Kakšen razvoj se je zgodil v mladinskem sektorju?

V mladinskem sektorju sem od leta 1999 in od takrat je bilo zelo veliko narejenega. Imamo nacionalno poklicno kvalifikacijo mladinski delavec, državno priznanje, urad za mladino na republiški ravni, veliko mladinskih organizacij, generacije otrok mladinskih delavcev, ki zdaj že vodijo mladinske organizacije. Sama pa sem še posebej vesela, da delam v Ljubljani, kjer ima mladinski sektor tudi politično podporo in kjer je posluh za mlade.

Ustanovili smo Mrežo mladinskih centrov Ljubljana, v kateri bo letos 13 mladinskih centrov. Mladinske organizacije skupaj vsako pomlad pripravijo večdnevno dogajanje za mlade, Kolaž mladosti, jeseni pa enodnevni dogodek v okviru Evropskega tedna mobilnosti. Na Streetstivalu se pokaže čedalje močnejše ulično mladinsko delo. Posebne programe za mlade imajo tudi ljubljanski javni zavodi. Z Mestnim inkubatorjem, podpornim projektom za mlade z idejami med 18. in 29. letom, izvajamo program »Kaj je dobro in je lahko še boljše?«. Postavili smo informacijsko mrežo za mlade L’mit. Mislim, da smo dojeli, da je treba sodelovati in se povezovati, da lahko skupaj spletemo močno mladinsko mrežo, od katere bodo imeli veliko mladi, mesto in celotna družba.

Zakaj so danes mladinske organizacije pomembne?

Mladinske organizacije imajo vmesno vlogo med šolo in družino. Pomembne so, ker lahko zmanjšujejo morebitno škodo, ki jo naredijo šole in družine pri mladih. To pomeni, da če mladostnik izhaja iz nefunkcionalne družine ali pa se v šoli ne počuti dobro, ga zna mladinska organizacija podpreti, da kljub temu zraste v samostojno in odgovorno osebo. Mladinske organizacije so tudi ustvarjalno gnezdo, inkubatorji za projekte mladih, ki spreminjajo družbo in svet. V Ljubljani smo začeli graditi skupnost mladinskih delavcev in mladih, ki so aktivni v različnih mladinskih centrih in organizacijah. Mlade vključujemo v soustvarjanje programa in z njimi gradimo prijateljske odnose. Mladi so zelo pripadni in aktivni souporabniki prostora, če se v njem počutijo dobro in ga lahko soustvarjajo.

So dejavnosti v mladinskih centrih brezplačne?

Vse vsakodnevne aktivnosti v mladinskih centrih so brezplačne, razen nekaterih počitniških aktivnosti. Računamo 30 odstotkov stroškov, ki jih imamo s posamezno aktivnostjo, predvsem zato, da te aktivnosti dobijo neko vrednost. Želimo, da tisti, ki se prijavijo, res pridejo. Po naših izkušnjah so se nekateri prijavili na primer na tedenski tabor, a niso prišli na zbirno mesto. Tako so onemogočili udeležbo komu drugemu.

Nekateri menijo, da bi morali v šolah učence in dijake bolj usposobiti za samostojno življenje. Torej opravljate tudi delo, ki bi ga morale šole?

Naveličana sem kritiziranja šolskega sistema in govorjenja, kaj vse bi moral delati šolski sistem. Rada bi obrnila perspektivo. Bodimo hvaležni, da imamo javni šolski sistem, mislim, da je tukaj narejeno veliko dobrega. Dejstvo je, da čas tako hitro teče, da bi bile spremembe znotraj šolskega sistema potrebne. Vedeti pa moramo, da se šolski sistem ne more tako hitro prilagajati spremembam v družbi. V mladinskih organizacijah včasih res delamo to, kar bi morala delati šola ali kar bi morali delati doma, saj se lahko prilagajamo hitreje kot sam šolski sistem. Toda menim, da mladostnikom pomagamo odrasti vsi skupaj: mladinske organizacije, šola, družina in tudi družba. Tukaj vidim dopolnjevanje in predvsem povezovanje.

V čem se je mladina najbolj spremenila od preloma stoletja do danes? Kakšna so zanimanja in želje mladih?

Vsi ljudje imamo skupno željo, in to je želja po smislu. Z mladimi ni nič drugače. Le da so bolj intenzivni iskalci smisla. Družba se je spremenila in s tem tudi mladi. Verjamem, da bodo mladi spremenili svet, saj opažam, da so nekateri čedalje bolj kritični in zahtevni do trenutne družbene ureditve. Ne pristajajo več na dvanajsturne delovnike in so kritični do delavske zakonodaje v korist delodajalcev z zmanjšanimi pravicami delavcev in zagotovljeno zaposlitvijo. Kritični so tudi do tega, kar se dela z okoljem, in mislim, da je marsikdo od njih zaskrbljen za svojo prihodnost. Kritična masa posameznikov lahko spremeni ta svet. In mladi so najpomembnejši del te kritične mase. Če se to ne bo zgodilo, bomo izumrli.

Toda mladi vedno več časa preživijo v virtualnem svetu. Kako in kje se to odraža?

A ga ne vsi? Zakaj je to problem? Poglejte na avtobusu, kdo vse je na telefonu. A so res samo mladi? Če želimo, da bodo shajali v družbi, ki je tehnološko napredna, potem morajo imeti digitalne kompetence, dobivajo jih tudi preko tega, to je njihovo orodje. Digitalni svet je vseprisoten in virtualni pristop k mladinskemu delu je priložnost.

Mlade že mnogo let navdihujete pri uresničevanju njihovih idej. Na katere prepreke najpogosteje naletijo pri njihovi realizaciji? Kako jim pri tem pomagate?

Največja prepreka, ki jo vsak od nas sreča, ko uresničuje svojo idejo, je on sam. Prvi največji sovražnik je strah. Strah pred neuspehom, strah pred neznanjem. Mi jim najbolj pomagamo s tem, da jim dajemo moralno in finančno podporo. Ko pridejo do določenih vprašanj, jim pomagamo poiskati odgovore. Ideje uresničujejo ljudje. Idej je veliko, razlika med idejo, ki je uresničena, in idejo, ki ni uresničena, je v človeku samem.

In kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Zelo smo ponosni na sodelovanje z Ljubljanskim potniškim prometom, s katerim se dogovarjamo, da bomo na enem od avtobusov, ki ga bodo dali v odpis, naredili mobilni mladinski center. Druga stvar, ki bi jo rada izpostavila, je prenovljen mladinski center v Črnučah. Želimo ga oblikovati v središče mladinske kulturne scene. Tam je možno ustvarjati in snemati glasbo ter koristiti manjšo dvorano za gledališke vaje.