četrtek, 18. 7. 2019

Mladi v Ljubljani: mladinsko ulično delo

S prvimi pomladanskimi žarki so se na ulice vrnile ekipe strokovno usposobljenih mladinskih delavcev in študentov, ki na različnih lokacijah Ljubljane izvajajo mladinsko ulično delo. Med njimi so aktivni predvsem Ulični zmaji, ki predstavljajo »terenski del« Javnega zavoda Mladi zmaji, ter Mreža Mlada ulica, ki deluje pod koordinatorstvom Zavoda Bob.
Avtorica: Veronika Zakonjšek

»Terensko delo izgleda tako, da gremo ven iz matičnih enot, tj. mladinskih centrov, ven na ulice in z mladimi ustvarjamo dogodke, delavnice. Na tak način jih poskušamo opolnomočiti, da bi lahko tudi sami čim več prispevali k ustvarjanju svoje lokalne skupnosti,« razlaga Nejc Benčič, vodja ekipe Uličnih zmajev. Njihovo delo temelji na športnih, umetniških in socialnih aktivnostih, pogovorih, razvijanju idej in pobud, s katerimi poskušajo mlade čim bolj vključiti v svoje raznolike dejavnosti, ki se raztezajo vse od Gameljn, Bratovševe ploščadi, Celovških dvorov in Štepanjskega naselja.
Stremljenje k soustvarjanju projektov pa poudarjajo tudi pri Mreži Mlada ulica. »Naša ciljna skupina so tudi mladi, ki bi si želeli delati z mladimi. Tem omogočamo sodelovanje pri pisanju razpisov, intervjujev, člankov, v administraciji in nasploh pridobivanju praktičnih izkušenj,« sta pojasnili Tina in Sara na Zavodu Bob. S tem mladim nudijo kvalitetno polje učenja in delovanja v demokratičnem, nehierarhičnem kolektivu, ki temelji na principu delovanja »od spodaj navzgor« in na soglasnem sprejemanju odločitev.

Souporaba javnih prostorov in pogovori na klopcah

»Mladinsko ulično delo Zavoda Bob poteka v večernih urah na t. i. »hotspots«, popularnih zbirališčih mladih po Ljubljani, kot so park Zvezda, Severni mestni park Navje in Trnovska plaža,« razlaga Tina Spruk, diplomirana psihologinja in mladinska delavka na Zavodu Bob, ki že od leta 2013 aktivno deluje tudi na področju uličnega dela. Na teren se navadno odpravijo v paru ali v skupini štirih ljudi, ki ob četrtkih in petkih z mladimi vzpostavljajo dialog. »Predvsem jih ozaveščamo o souporabi prostora, o tem, da se za ta prostor skrbi, da ga za njimi uporabljajo še drugi. Mislim, da so odprti, zeleni prostori med mladimi kar vrednota, tako da so odzivi na našo prisotnost večinoma pozitivni.«
Evelin Radulović, študentka socialnega dela, delo Uličnih zmajev opisuje nekoliko drugače: »Na terenu to včasih izgleda tako, da z njimi igraš košarko. Ali pa z njimi sediš na klopci in samo si tam. Moramo biti kar vztrajni, da prebijemo njihovo nezaupljivost in neko površinsko nezainteresiranost. Na teh klopcah pa potem pogosto pride do pogovorov – težave s punco, težave v šoli, prezaposleni starši, brat s posebnimi potrebami … Teme, o katerih se ne morejo pogovarjati z nikomer, in se zato obrnejo na nas. Na zunaj pogosto izgleda, da samo izvajamo neke aktivnosti, igramo košarko, ampak na ta način se ti mladi odprejo, ti povedo stvari, ki jih težijo.« Nastja Kikec, prav tako študentka socialnega dela, pa opomni, da se pravzaprav tudi njihova ekipa pomembno razlikuje med sabo: »Vsak od nas ima nekoliko drugačen pristop. Meni recimo šport ni blizu in imam na terenu s sabo kakšne druge rekvizite. Vsak od nas prinese neko novo aktivnost in preko teh dejavnosti potem spoznavamo mlade, določeno četrtno skupnost … zgodba pa se potem sama splete naprej, ker na začetku navadno še sami ne vemo, kako se bo dialog z njimi razvil.«

»Chillout« kotički

V okviru tega so razvili idejo »chillout« kotičkov, kamor prinesejo odeje, blazine in igre in so samo tam. Zavedajo se, da so mladi že tako v šoli kot doma preobremenjeni z visokimi pričakovanji in nenehnimi dejavnostmi, zato so raje ubrali manj direkten pristop, s katerim mladim prepuščajo izbiro, ali želijo do njih pristopiti ali ne. »Prisotni smo za tiste, ki bi želeli pogovor ali zgolj odigrati igro z žogo. Nič se jim ni treba dokazovati, lahko pridejo samo sproščeno 'hengat' z nami,« pravi Evelin, ki se je skupini Uličnih zmajev prvotno pridružila preko obvezne študijske prakse. »Preko teh aktivnosti poskušamo zagotoviti varen prostor za mlade, da se lahko odprejo in spregovorijo o temah, ki jih mogoče drugje, v šoli, doma, ne naslavljajo,« zaključuje Nejc Benčič. Ker preko kontinuiranega dela na terenu pogosto naletijo tudi na rizične mlade, pa je Mreža mladinskih centrov Ljubljana v zadnjih letih ustvarila projekt mobilnega psihosocialnega svetovalca, ki nudi usposabljanja in podporo tako 9-članski ekipi Uličnih zmajev kot tudi vsem ostalim mladinskim delavcem v Mreži.

Razpršenost ljubljanske mladine in mobilno ulično delo

Tina Spruk kot izziv njihovega dela v zadnjih letih izpostavlja predvsem razpršenost mladih po različnih lokacijah. Če so bili še pred nekaj leti vsi mladi skoncentrirani na Trnovski plaži, jih morajo danes iskati po različnih koncih mesta. A hkrati v tem vidi predvsem nekaj pozitivnega, saj razpršenost pomeni, da imajo mladi na voljo dovolj javnih parkov in površin, ki jim omogočajo druženje. Tako tudi ne opaža večjega upada v zadrževanju mladih na ulicah – kljub porastu uporabe tehnologije »se mladi še naprej radi družijo v živo in spoznavajo nove ljudi«. V smehu pa dodaja, da so se med nedavnim fenomenom Pokemon njihove ulične akcije vendarle precej spremenile: »V parku Zvezda je bilo ob vikendih še vedno veliko ljudi, ampak kar naenkrat ne pijanih, ker so bili vsi na svojih telefonih.«
Z razpršenostjo mladih pa se soočajo tudi Ulični zmaji, ki bodo v prihajajočih poletnih mesecih iz nekdanjega avtobusa LPP izdelali mobilni mladinski center, ki se bo javnosti prvič predstavil na Evropskem tednu mobilnosti. Tako bo njihova ulična prezenca bolj kontinuirana, omogočeno pa jim bo tudi celoletno vzpostavljanje dialoga z mladimi, ne glede na hladne zimske mesece ali deževno pomlad. Med poletnimi šolskimi počitnicami pa organizirajo še Poletno avanturo Mladih zmajev, ki bo ljubljansko mladino popeljala na sklop poletnih taborov, šol in izletov.
Se vidimo na ljubljanskih ulicah!