petek, 28. 9. 2018

Mladi virtuozi: glasbeni cikel, posvečen ustvarjalnosti mladih glasbenikov

V sklopu Festivala Ljubljana se vsako leto za nastop na koncertnem odru v Viteški dvorani Križank pripravljajo tudi mladi glasbeniki, ki jim je namenjen cikel Mladi virtuozi.
Avtorica: Patricija Fašalek

 

O pomenu festivala za mlade in za Ljubljano smo se pogovarjali z umetniškim vodjem Darkom Brlekom, mlada, sedaj že mednarodno uveljavljena violinistka Lana Trotovšek pa je spregovorila o interpretacijah mladih virtuozov in svojih spominih na začetke.

Lana Trotovšek: Interpretacije mladega virtuoza so velikokrat bolj sveže, naravnejše

Kaj po vašem mnenju Mladi virtuozi prinesejo h kulturnemu dogajanju v Ljubljani?

Skoraj vsako glavno mesto ima pomembno platformo za mlade glasbenike. Seveda na teh odrih ne more nastopiti vsak, temveč samo tisti, ki pokažejo posebno zagnanost in talent, ki nakazuje na potencial in uspeh v tej smeri. Ti nastopi so naš ponos, saj so nastopajoči rezultat glasbenega šolstva oziroma študija v Sloveniji. Druga plat pa je užitek ob poslušanju in občutenju mlade energije, interpretacije, ki se zelo razlikuje od zrelejšega, »narejenega« glasbenika (čeprav z našega vidika nismo nikoli »narejeni«, saj vse življenje napredujemo, se dopolnjujemo in spreminjamo način igranja). Interpretacije mladega virtuoza so velikokrat bolj sveže, naravnejše, bolj doživete – v glavnem nekaj, kar v kasnejših letih poustvarjanja poskušamo ohraniti, vendar jih velikokrat z ogromno pridobljenimi informacijami in znanjem o stilu, tehniki igranja in petja zasenčimo.

Kaj ta nastop prinese mladim glasbenikom? Kaj je pomenil vam?

Priprave mladih za tak nastop so zelo resne, tako za glasbenika kot za učitelja. Gre za pridobitev izkušenj na odru, ki so nujno potrebne za razvoj. Brez takih priložnosti profesionalnih glasbenikov ne bi bilo. Sama se spomnim nastopov na ciklih Mladi virtuozi, Glasbena mladina Ljubljanska, Glasbena mladina Slovenije, Nedelje v Unionu itd. Brez vseh teh koncertov bi se težko razvila. Priložnost, da si kot glasbenik vključen v program tako velikega festivala, kot je ljubljanski, daje upanje, spodbudo ter vizijo za prihodnost.

Namenjajo tako pozornost mladim tudi festivali v tujini?

Vsekakor. To počnejo tako veliki mednarodni festivali kot tudi cikli prestižnih prizorišč. Sama sem kot študentka nastopila na različnih festivalih v tujini, ki so posebej namenjeni mladim. Med njimi so dopoldanski koncerti na Reinghau Musik Festivalu, na festivalu Santander, Shanghai Arts Festival, koncerti mladih talentov v Wigmore Hall, St Martin in the Fields v Londonu itd.

Kaj vas je najbolj prevzelo nazadnje, ko ste se udeležili katerega izmed koncertov programa Mladi virtuozi?

Ne živim v Ljubljani, zato na žalost nimam priložnosti obiskovati teh koncertov. Vendar redno spremljam objave in imena mladih, ki se na tem odru pojavljajo. Tudi sama namreč kdaj nastopim z mlajšimi. Všeč mi je njihova zagnanost, obenem pa je zanje to dobra izkušnja. Za rast je pomembno sodelovati s čim več različnimi glasbeniki. To je pomembna izkušnja, ki se je pri samem pouku violine ne moreš naučiti.

Ali se sami kdaj poistovetite z mladimi nastopajočimi; se ob njihovih nastopih spomnite na svoje začetke?

Seveda, mladi me popeljejo za desetletje nazaj, ko sem tudi sama gledala na svet in prihodnost skozi podobne oči. Takrat se nisem zavedala, da glasba in nastopanje zahtevata popolno predanost za vse življenje, da gre za nenehno rast in delo in da je pot polna padcev in vzponov. Nikoli se ne konča. Veliko mladih glasbenikov si predstavlja, tako kot sem si sama pred desetimi leti, da ko jim »uspe«, bo vse lepo in mirno. Vendar je ravno obratno. Vrhovi so višji, več je viharjev. Ta pot postane del tebe, vir ustvarjalnosti in tudi užitka.

Darko Brlek: Nadarjenim mladim nudimo m0ožnost resne koncertne predstavitve

Kaj mladim pomeni nastop pri Mladih virtuozih?

Mladi virtuozi so bili ustanovljeni v sezoni 1992/93, torej potekajo že 26. leto. Nastali so z namenom, da ponudimo nadarjenim mladim možnost resne koncertne predstavitve, kjer lahko pokažejo vse svoje znanje in pridobijo izkušnjo, kako izgleda resen koncert, torej koncert s publiko, radijskim snemanjem, včasih tudi s prenosi v živo, s kritiko in tako dalje. Moram reči, da smo v teh 26 letih dali priložnost ogromno mladim glasbenikom, ki so sedaj uveljavljeni v svetovnem merilu, kot so Lana Trotovšek, Boris Bizjak, Miha Stanič, če jih omenim le nekaj. Gre za mednarodni ciklus, tako da k nam pridejo izjemno nadarjeni talenti tudi iz drugih držav, skoraj z vsega sveta. To je pomembno predvsem zato, da naše občinstvo in naši mladi talenti vidijo, kakšna je raven glasbenega izobraževanja, igranja in ustvarjanja v drugih državah, na drugih celinah.

Kako izberete nastopajoče, ko pripravljate program?

Različno. Včasih izberemo nagrajence različnih tekmovanj, tako nacionalnih kot zunanjih, saj je že to dobro sito: tisti, ki zmagajo na tekmovanjih, so ponavadi že pripravljeni za uvrstitev v ta ciklus. Lahko pa glasbenika tudi kje slišim. Ko sem bil v Gruziji, sem poslušal dve mladi pianistki, ki sta potem prišli sem igrat. Včasih se odločim za koga na podlagi posnetkov ali priporočil ljudi, ki so jih slišali in jim zaupam.

Festival obstaja zdaj 66 let, Mladi virtuozi pa 26. Kako to, da ste se odločili dodati to sekcijo k programu?

Ko sem pred 26 leti prevzel delo umetniškega vodje na festivalu, sem predlagal svetu zavoda, da dodamo Mlade virtuoze k programu, tako kot smo pred tremi leti začeli s Festivalom na Ljubljanici. Festival Ljubljana je živa organizacija, javni zavod, ki je morda najbolj pomemben v državi za prirejanje kulturnih prireditev na visokem nivoju, hkrati pa seveda skrbi tudi za mlade in za promocijo slovenskih glasbenikov in slovenske glasbe v tujini.

Ohranjate stike z mladimi nastopajočimi tudi po koncertih?

Ja, seveda. Tisti, ki potem resnično uspejo v mednarodnem merilu, postanejo redni gostje našega glavnega poletnega festivala.

Pride na koncerte veliko mladih obiskovalcev?

Tako na Mlade virtuoze kot na ostale naše prireditve pridejo ljudje vseh starosti, med njimi so tudi mladi. S starostjo publike smo zelo zadovoljni, saj se mi zdi razpon od mladih do upokojencev zelo pomemben. Ko obiskujem koncerte po svetu, se koncertov klasičnih glasbenikov udeležujejo le starejši ljudje, kar je seveda skrb vzbujajoče, saj to pomeni, da nekoč te prireditve ne bodo imele občinstva. Pri nas pa ni tako, za kar seveda poskrbimo tudi sami, in sicer z glasbenimi delavnicami, ki so na poletnem Ljubljana festivalu, kjer imamo različne discipline: ponujamo vse, od plesa do likovnih delavnic, igre in mjuzikla. Zdi se mi, da je to izjemno pomembno, saj je občinstvu treba predstaviti stvari, ki jih drugače ne bi dobili ali videli.

Torej se vam zdi, da v slovenskem prostoru med mladimi ne pojenja zanimanje za klasično glasbo?

Ne. Če pogledamo naše glasbeno šolstvo, lahko vidimo, da je zanimanje za glasbo izjemno veliko, in upam, da bosta država in občina še naprej to sofinancirali, da bo lahko tako tudi ostalo.

Kako se počutite, ko delate s tako mladimi ustvarjalci?

Super! Mislim, da je mladim treba dati priložnost. Treba jih je tudi voditi in spodbujati, pogosto že s tem, da jim damo to priložnost, jih izberemo, jim namenimo posebno pozornost. Je pa tako, da nekateri to zdržijo in jim je všeč ter si kasneje tudi želijo nadaljevati glasbeno pot, drugi pa se raje odločijo za kaj drugega.

Koncerti so na sporedu od oktobra do aprila, običajno vsak drugi četrtek, letos pa jim bomo lahko prvič prisluhnili 18. oktobra.