ponedeljek, 25. 3. 2019

Na mestni vrtiček po vrtnine, zdravje in družbo

Ko smo se pred začetkom nove vrtičkarske sezone pogovarjali z nekaterimi najemniki vrtov, smo se ponovno prepričali, kako vrtičkarstvo bogati življenja posameznikov.
Avtorici: Tina Čargo in Meliha Dizdarević, Odsek za razvoj podeželja, Mestna občina Ljubljana

»Moj vrt je moja rekreacija, moja oaza sprostitve,« je povedala Ana, ena od najemnic vrta na Ježici, njena prijateljica Marjana pa je dodala: »Pomemben del mojega življenja je vrt, v njem se odlično počutim in si na naraven način lahko pridelam najbolj zdravo hrano zase in svoje bližnje«. »Veste, ponosni smo, da sami kaj pridelamo, to nas osrečuje in sprošča,« pa je tiho dodala gospa Verica, ki že drugo leto zapored ves svoj prosti čas namenja vrtnarjenju. In če je še pred nekaj leti zanimanje za obdelovanje lastnega koščka zemlje prevladovalo le med starejšimi prebivalci, danes opažamo vedno večji interes za obdelovanje tudi med mladimi.

V Mestni občini Ljubljana smo v letu 2010 začeli urejati dve vzorčni območji v Dravljah in v Štepanjskem naselju, kjer smo uredili skupno 65 vrtičkov. Zaradi odličnega odziva uporabnikov smo uredili še vrtičkarsko območje Ježica (258 vrtičkov), degradirano območje Rakova jelša (420 vrtičkov), območje ob Vojkovi cesti (64 vrtičkov) in na cesti Iga Grudna (60 vrtičkov), v letu 2019 pa smo na novo uredili vrtičkarsko območje Grba (57 vrtičkov). Za ekološki način pridelave zelenjave je predpogoj tudi ustrezna kakovost tal na vrtovih, zato od leta 2016 v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije redno ugotavljamo kakovost tal in pridelkov na vrtovih ter veliko pozornosti namenjamo izobraževanju zakupnikov vrtov s področja ekološkega načina pridelave zelenjave. Prirejamo pa tudi delavnice za začetnike, ki šele spoznavajo svet vrtičkarstva. Ti so še posebej dobrodošli na učnih vrtovih na Grbi, Ježici in Rakovi jelši.

Medoviti vrt na Grbi, ki od leta 2016 deluje v okviru Javnega sadovnjaka, je namenjen prebivalcem, mimoidočim, prostovoljcem, skupinam predšolskih otrok, družinam ter različnim vzgojno-izobraževalnim organizacijam. Kot točka na ljubljanski Čebelji poti ima pomembno nalogo spodbujanja biotske raznovrstnosti, ki je osnova za dober pridelek oz. večjo rodnost rastlin. V neposredni bližini vrta stojita hotel za žuželke in ptičja krmilnica, kar je vedno zanimiva točka za obisk najmlajših, ki z velikim navdušenjem redno prihajajo na ogled in po nova znanja. Že marca se začne ciklus predavanj, ki jim bodo letos redno sledile še apidelavnice. Na njih boste lahko podrobneje spoznavali učinke medu na zdravje, njegovo uporabnost na splošno in v zdravi prehrani. Na aprilski apidelavnici se bomo denimo naučili pripraviti malico proti spomladanski utrujenosti.

V poseben projekt vabimo predvsem mlade od 12. do 19. leta: zanje pripravljamo projekt Pizza vrt. Tu se bodo mladi naučili oblikovati in načrtovati vrt za pridobitev sestavin za domačo pico, spoznali in posadili bodo začimbe in zelenjavo, ki pa so obenem tudi paša za čebele. Tako bodo usvojili osnove vrtnarjenja in odgovornost do zemlje in vrtnin, na igriv in zanimiv način pa se bo mogoče naučiti tudi nekaj novosti s področja zdrave prehrane ter varnosti in zdravja pri delu.

Vodilo drugega učnega vrta, tistega na Ježici, je učenje vrtnarjenja na manjšem vrtičku, z namenom pridelati lastno, zdravo in okusno hrano. Tako smo lani na Gainem vrtu, kot smo ga poimenovali, učili osnov vrtnarjenja mlado družino z dvema majhnima otrokoma. Na vrtu so se izvajala mesečna predavanja. Veliko smo se naučili o tipu tal in o vrtninah, ki uspevajo na takih tleh. Tako je družina dobila dobro popotnico za delo v novi sezoni. Letos bosta z nami Janina in Lea, študentki s Filozofske fakultete v Ljubljani. Odločili sta se pomagati na družinskem vrtu, ki ga že tri leta obdeluje njuna mama Milojka. Hčerki se zavedata problematike študentske prehrane in hitrega načina življenja, zato je domača zelenjava na jedilniku toliko bolj pomembna. Katere vrtnine bodo letos jedle, so izbrale same, kolobar so naredile s pomočjo brezplačne aplikacije naredivrt.si, ki jo je mogoče najti na spletni strani Kluba Gaia. Aplikacija upošteva štiriletni kolobar ter dobre in slabe sosede. Tako je osnovni načrt narejen. Ob tem bo treba upoštevati še lastnosti tal in prilagoditi izbiro sort ter skrbeti za krepitev rastlin, da bodo odporne proti različnim vremenskim razmeram. Ker so vsi vrtovi na Ježici ekološki, bomo uporabljali izključno naravne izdelke. Veselimo se novih spoznanj in izkušenj, ki nam jih bosta lahko po tej uvodni sezoni pridelave lastnih izdelkov posredovali Janina in Lea. Morda bo ravno njuna zgodba navdih za prihodnje najemnike vrtičkov, da zberejo pogum in se lotijo svoje vrtnarske dogodivščine.

Učni zelenjavni vrt Rakova jelša terminsko nastaja vzporedno s časovnico dela na vrtu ostalih vrtičkarjev, tako da jih usmerja oziroma služi kot vzor dobre prakse za posamezno opravilo. Na učnem vrtu mentorica redno predava o različnih temah, ki so zanimive za vrtičkarje v posameznem obdobju sezone. Na Rakovi jelši imamo bogato zgodovino predavanj in praktičnih prikazov s področja načrtovanja zelenjavnega vrta ter pravil ekološkega vrtnarjenja, izdelave sadilnega načrta, osnov gnojenja in varstva pred škodljivci, kompostiranja, zakonitosti spomladanske, poletne in jesenske setve, načina shranjevanja pridelkov in še in še. Za letošnjo sezono načrtujemo še pestrejši program, s čimer se želimo še bolj približati uporabnikom. Ker se morda marsikdo želi vključiti v vrtičkarsko skupnost, pa si ne upa storiti prvega koraka, smo se odločili ponuditi mentorstvo novim najemnikom. V prvih tednih bomo tako poskrbeli za seznanitev z vrtičkarskim redom, s pravili, ki veljajo, z načeli ekološkega vrtnarjenja, kako se vrt uporablja in na kaj morajo biti še posebej pozorni.

Ena od izkušenejših uporabnic vrta na Rakovi jelši nam je zaupala, da jo njen vrt hrani, zdravi in osrečuje. Privoščite si tudi vi kanček zdravja in sreče v objemu lastne oaze sredi mesta in se nam pridružite v veliki vrtičkarski družini.

Trenutno je nekaj prostih vrtičkov še na voljo na vrtičkarskih območjih Ježica, Iga Grudna in Rakova jelša, dodatne informacije pa najdete na spletni povezavi: www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/podezelje/samooskrba-v-ljubljani/vrticki-v-ljubljani/.