sreda, 19. 12. 2018

Najboljša slovenska gledališka predstava je doma v Ljubljani

Avtorica: Jedrt Jež Furlan

Za Bežigradom

Sprehod po ljubljanskih gledališčih začenjamo za Bežigradom, pri Novi pošti, nekakšnem skladišču vsebinskih in produkcijskih eksperimentov Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana. Tam je nastala predstava s preprostim naslovom 6, zmagovalna predstava letošnjega Borštnikovega srečanja. Režiral jo je Žiga Divjak, poleg igralcev na videu nastopajo tudi Sajjad Ahmadi, Ojalan Alothman, Sayed Mahdi Hashemi, Erfan Gulzari, Omid Moradi in Majid Tahiri. Navdih za predstavo so našli v kranjskih dogodkih. Se še spomnite, koliko prahu se je dvignilo okoli šestih mladoletnih beguncev v dijaškem domu?

»V komorni situaciji in s sugestivnim gledališkim jezikom predstava 6 hrabro razkrije anatomijo dehumanizirane sodobnosti in njenih iracionalnih družbenih predsodkov. Uprizoritev brezšivno združuje dokumentarno in fiktivno gradivo, ki ga avtorska ekipa vzpostavlja v dialogu kontrastov o strahu pred 'drugim', ob čemer občinstvo dobi srhljiv vpogled v tiho družbeno vojno, ki se odvija v srcu Evrope. Izvedbeno disciplinirano in politično glasno zrcalijo licemerstvo vsega, kar kot družba mislimo, da smo, tega, kar zares smo, in tistega grozljivega, kar bi lahko postali,« je zapisala žirija Borštnikovega srečanja o letošnji zmagovalni predstavi 6.

Predstavo si lahko ogledate na Novi pošti, katere ustvarjanje je letos zaznamovala vsestranska gledališka ustvarjalka Simona Semenič. »Ni le dramatičarka, temveč je dramaturginja, performerka, režiserka in gonilna sila pri vzpostavljanju produkcijskih pogojev za kontinuiran razvoj slovenske dramske pisave. Simona Semenič je ena najpomembnejših sodobnih slovenskih gledaliških osebnosti,« so zapisali v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada, ki jo je Simona Semenič dobila letos. Prav na Novi pošti bodo ponovitve njene komedije Jerebika, štrudelj, ples pa še kaj v režiji Janeza Janše. Tam bodo tudi ponovitve zvočne predstave S*S, gre za novo slovensko dramsko besedilo, pri katerem je sodelovalo več kot petdeset avtorjev.

V Slovenskem mladinskem gledališčubodo do konca meseca tudi ponovitve predstave še ni naslova, ki se ukvarja z vprašanjem fantazij. Ustvarjalci se skušajo ves čas zavedati, da je pomemben element izvirnega mita o Don Juanu, iz katerega izhajajo, odnos do smrti in zato torej tudi vprašanje, kako (pre)živeti. Za predstavo si vzemite ves dan, saj traja deset ur, v ta čas so všteti tudi štirje odmori s toplo malico vred.

Decembra bodo ponovitve novembrske premiere predstave Narodna sprava: krajine svobode,koreografsko-kinematografske instalacije, v kateri igrajo Damjana Černe, Vida Rucli in Katarina Stegnar. Krajinska uprizoritev se ukvarja s protifašistično zgodovino v Sloveniji in Jugoslaviji. Na podlagi dnevnikov partizank iz druge svetovne vojne in intervjujev odpira širša vprašanja o protifašističnih herojinjah, o ženskem obrazu vojne ter odnosu med spominom in zgodovino. Predstava o spominu, ki se bori, da bi ostal zgodovina, in potrebuje nas, žive, da bi ga takšnega tudi ohranili.

V začetku decembra je bila premiera predstave Ariol Emmanuela Guiberta, Marca Boutavanta, ki jo je za oder priredila Anja Golob in režiral Matjaž Pograjc. Gre za zgodbe, ki vključujejo predstavnike vseh generacij, so tople, živahne, zabavne in duhovite in sveta ne slikajo črno-belo. Februarja pa vabijo še na premiero Baala Andreja Rozmana Roze in režiserja Vita Tauferja.Roza bo gradil predvsem na skrajno egocentričnem odnosu Brechtovega lika do družbe. Zgodbo bo prestavil v sodoben čas in domač prostor, zato bodo nekoliko bolj izpostavljene nacionalne teme. Tragičen, nekoliko pa tudi cinično-zabaven muzikal.

V središču mesta

Ko se iz Bežigrada odpravimo v središče Ljubljane, med Čopovo in Nazorjevo ulico najdemo Mestno gledališče ljubljansko. Član ansambla je tudi Matej Puc, ki so ga na Borštnikovem srečanju nagradili za igro. »Povsem koncentriran na odnos s soigralci vzdržuje tudi dinamično povezavo z gledalci, v katerih išče subjekt soigre in polje podpore. Ob natančnem oblikovanju vloge ustvari sodobnega posameznika, nepripravljenega na spremembo, a zavedajočega se njene neizbežnosti,« je žirija zapisala ob nagradi za Mateja Puca, ki ga boste decembra lahko videli tudi v drugih predstavah, denimo v Dantonovi smrti in na zadnji dan leta v Žlahtnem meščanu.

Prva premiera decembra bo na Mali sceni prva slovenska uprizoritev komedije Odhodi vlakov Petra Zelenke v režiji Primoža Ekarta. Odhodi vlakov so sicer napisani v maniri situacijske komike, a določene nenavadnosti že od samega začetka nakazujejo, da se za vsem skupaj skriva še nekaj. Tudi razdvojeni slehernik med delom in zasebnostjo, ki brezupno išče oporo in si prizadeva biti popoln v vseh vlogah, ki jih od njega terja življenje. Januarja sledi premiera na Velikem odru: Ta nesrečni rod Zinnie Harris, trilogija po motivih Ajshilove Oresteje, v režiji Ivane Djilas.Sicer pa Veliki oder Mestnega gledališča ljubljanskega ponuja ponovitve tudi žanrsko različnih predstav. Denimo Tih vdih Nejca Gazvode in gledališke nadaljevanke Praznina spomina Barbare Zemljič. Resda se je avtorica zgledovala po tujih in uspešnih nadaljevankah, toda tema je samo naša. V Velenju izgine 16-letno dekle, tri tedne kasneje jo najdejo mrtvo.

V SNG Drama Ljubljana pa dela »karizmatičen igralec, ki z neusahljivo energijo, močno odrsko prezenco, pretanjenim občutkom za ritem in seveda nezmotljivim komičnim čutom zna hkrati začarati gledalce in potegniti za seboj tudi soigralce«. Janez Škof je pred tem močno zaznamoval tudi Slovensko mladinsko gledališče. Decembra ga lahko vidite v predstavah Emilia Galotti, Visoška kronika, Županova Micka in Prekleti kadilci. Slednja bo na zadnji dan v letu na sporedu kar dvakrat. Sicer bo decembra na velikem odru premiera in krstna uprizoritev V imenu matere v režiji Ivice Buljana. »Potovanje družine S. skozi 20. stoletje je napol dokumentarna pripoved o rodu izpod Stola, iz katerega je izhajala tudi Prešernova mati Mina. O rodu, ki ni hotel biti pasivni opazovalec zgodovine, ampak je skušal postati njen sooblikovalec, čeprav je nosil s seboj temno senco dvoma o življenju in iskal odrešitve, pod praznim nebom, v smrti,« je o predstavi zapisal Ivo Svetina. Januarja bo premiera predstave Antona Pavloviča Čehova Ivanov. »Prvinski odnos med moškim in žensko je v samem središču Ivanova, ponuja možnost za globinsko raziskovanje in tudi za preverjanje naših današnjih 'liberalnih' in 'konservativnih' stališč,« razmišlja režiser Aleksandar Popovski. Zgodba, ki se dogaja v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v Nemčiji in jo kroji štiridesetletni Maročan El Hedi Ben Salem M’Barek Mohammed Mustafa, Ali, je središče istoimenske predstave. Gre za tekst slovitega filmskega režiserja Rainerja Wernerja Fassbinderja, premiera bo februarja, režiral pa jo bo Sebastijan Horvat. V Mali drami pa bo premiera predstave Nebojše Popa Tasiča Bedenje. In kako režiser Mare Bulc vidi predstavo? »Kot koncert za igralske glasove in uglasbene rekvizite. Kot tišino, povednejšo od besed. Kot šepet, glasnejši od kričanja. Kot vsakdanjo zgodbo, ki med vrsticami skriva ep.«

Tudi decembrski gledališki program v Cankarjevem domu je obsežen, bogat in raznolik. Konec decembra bo v Gallusovi dvorani težko pričakovani spektakel, avstralski cirkusCirca s projektom Ta čudovita bitja. To je osupljivo potovanje, ki nas ponovno prepriča, da je telo eden najlepših, najzmogljivejših in hkrati najranljivejših organizmov na svetu. 29. decembra bo v Linhartovi dvorani ena najbolj divjih in tudi nagrajevanih komedij zadnjih sezon – Barufe v produkciji SNG Nova Gorica in v režiji Vita Tauferja. Zadnji dan leta bo na sporedu najnovejša interpretacija legendarnih Butalcev v produkciji SNG Drama Maribor in v režiji Igorja Pisona.

V Mini teatru na dan po božiču ponujajo premiero predstave Zgodovina nasilja Edouarda Louisa v režiji Ivice Buljana. Predstava je intimna izpoved avtorja, v kateri analizira današnjo družbo preko virtualnih zgodb o ljubezni, seksu, nasilju, družini in družbi. Januarja bo premiera še enega slavnega teksta Vaginini monologi Eve Ensler v režiji Primoža Ekarta.

Krekov trg in Tabor

Pot nadaljujemo mimo Lutkovnega gledališča Ljubljana. Januarja bo na Odru pod zvezdami premiera Malega princa Antoine de Saint-Exupérya v režiji Yulie Roschina.Predstava o sprejemanju odgovornosti in iskanju smisla bo to odkrivala skozi navidezne antagonizme – med zvestim in avtorskim branjem, med knjigo in gledališčem, med režijo in besedo, med tišino in glasbo, med igralcem in lutko, med odraslim in otrokom, med človekom in naravo, med seboj in drugim. Februarja bo na Velikem odru sledila legendarna pravljica Zverinice iz Rezije v režiji Maruše Kink. Rezijanske zverinice in njihove poučne basni so že več kot štirideset let del otroštva številnih generacij otrok.

V Kulturnici v središču mesta bodo ponovitve Poletne knjige Tove Jansson, avtorskega projekta Barbare Stupica. Predstava za dve igralki in lutke se posveča odnosom med ljudmi, ki si zaupajo. V predstavi ima posebno mesto spoštljiv odnos do Narave, matere, učiteljice in zdravilke.

Ustavimo se še na Taboru: zavod Bunker je iz Stare mestne elektrarne napravilneformalno središče sodobnih scenskih umetnosti. Bunkerjev hišni kolektiv, Beton Ltd., sestavljajo Katarina Stegnar, Primož Bezjak in Branko Jordan. V naslednjih dveh mesecih bosta na sporedu ponovitvi dveh zelo različnih predstav: Velika pričakovanja in Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli. Slednja je drzen glamur in vrhunski šov z grenko-sladkim okusom preteklega in sedanjega, obljubljenega in zapravljenega časa.

Jana Menger, plesalka in koreografinja, in Rok Vevar, teoretik in arhivar sodobnega slovenskega plesa, sta avtorja predstaveMerilci bremen, ki bo premiero pričakala decembra.Glavna os predstave bo serija koreografskih situacij, ki temeljijo na ritmičnih, prostorskih, telesnih in kinetičnih soodvisnostih plesalk. Naše telo nikoli ni eno, ampak vselej posledica, izid in možnost različnih množin in odnosov s časom, prostorom, drugimi telesi in premiki.