četrtek, 3. 5. 2018

Najprej Trbovlje in potem ves svet

25 let produkcije EN-KNAP in 10 let mednarodne plesne skupine EnKnapGroup

Avtorica Jedrt Jež Furlan

Idejni oče in gonilna sila obeh, EN-KNAP-a in mednarodne plesne skupine EnKnapGroup, je Iztok Kovač. Brez njega bi bil slovenski sodobni ples kot sokol brez kril.

Iztok Kovač je daljnega leta 1993 pod okriljem festivala Klapstuk, v belgijskem Leuvnu, ustanovil mednarodno plesno skupino EN-KNAP. Leto kasneje je ustanovil zavod z istim imenom v Ljubljani. 86 plesnih predstav, 6 plesnih filmov, 6 dokumentarnih filmov, več kot 20 mednarodnih in slovenskih nagrad, 500 gostovanj v več kot 30 državah sveta, več kot 400 sodelavcev, izbranih na mednarodnih avdicijah in delavnicah: to je zgolj statistični povzetek pestrih in nepozabnih predstav, filmov in let. Pred desetimi leti je na mednarodni avdiciji izbral mlade plesalke in plesalce pod imenom EnKnapGroup in jih udomačil v Španskih borcih v Ljubljani. Od leta 2009 zavod upravlja Center kulture Španski borci v ljubljanskih Mostah, dom edinega stalnega ansambla za sodobni ples pri nas – EnKnapGroup. Leto obletnic je zelo delovno. Toda začnimo na začetku.

Razprta sokolja krila

Iztok Kovač se ni nikoli omejeval, vedno je segal preko meja. Fizičnih, predvsem pa mentalnih. Čeprav ne živi več tam, je rojstnemu mestu Trbovlje ostal zvest tako, da je mentalni utrip doline in rudarsko disciplino in vztrajnost vtkal v predstave in širil po svetu. V slovenski svet je prvič nepovratno zarezal, ga presenetil in navdušil s plesnim solom Kako sem ujel sokola leta 1991. Solo je bil poln Kovačevih karakteristik: kirurško natančen, rudimentaren, hiter in osupljiv. V predstavi je bil virtuoz, sokol, čarovnik, žongliral je s čokoladicami, komuniciral z občinstvom, plesal na čeladi (poklon Trbovljam), vzpostavil je plesni vokabular, ki je zaznamoval njegov celotni opus. Roki, ki se tako hitro vrtita, da ju ne ločimo več, razprta krila na mestu lebdečega sokola so postala zaščitni znak. Odplesal je obračun, mislil sokola in tudi bil sokol.

Sokolji let skozi sanje

Mednarodne zasedbe in koproducenti ter številna gostovanja so EN-KNAP-ova stalnica. Vpel je filmarje, glasbenike, delal z dramaturginjami, povezoval je umetniške svetove. Slovenijo je takrat oplajal sodobnoplesni boom, upali smo sanjati velike sanje: da bo nekoč šola, plesni center, da bo Slovenijo prepajal sodobni ples, da bo Slovenija sodobnoplesna Meka. Takrat smo bili najbližje vsemu temu, nekaj se je le uresničilo. Danes lahko le nostalgično gledamo nazaj in štejemo manke. Iztok Kovač pa kot da tega ne vidi. Niti ob začetku skupine, še manj danes. Ni gradil gnezda, prav po sokolsko, temveč je delal, letel, delal, gostoval in spet delal. Strenirani, disciplinirani, hitri plesalci v odlični kondiciji, večplastne predstave, skratka, visoka merila kakovosti. Met kocke, struktura in kod glasbe prelita v predstave, pokloni avantgardi, odkrivanje skrite filmske dive, zgodovinskih osebnosti in lokalnih posebnežev, odpiral in zapiral je dele predstav, posadil na oder Vinka Globokarja, razpiral indijsko parabolo o slonih ... Nobene prazne abstrakcije, skorajda matematična natančnost strukture in koreografije. Vse na svojem mestu z razlogom in zaledjem. Kovač je neskončno zahteven do sebe in do drugih, kar se nam je vedno obrestovalo. Nekje vmes je z južnokorejskimi plesalci v predstavi Neskončna reimitiral Sokola. Prizor je bil osupljiv, malo tudi bizaren, nostalgičen in fascinanten. Oder poln Korejcev, ki plešejo Kovača! Vedno znova je osupnil z vsebino, z različnimi ravnmi, s kompleksnostjo predstav. Ni bilo pomembno, ali smo ali nismo feni estetike, šlo je čez. Šlo je za veliko več.

Po EN-KNAP-u EnKnapGroup

Na vrhuncu moči se je Iztok Kovač ustavil. V ozadju je snoval novosti. Spet je presenetil. Odločil se je, da bo na mednarodnih avdicijah izbral plesalce in jih redno zaposlil. Skupina  EnKnapGroup je občasno spreminjala zasedbo, a vedno je imela odlične plesalce. Z njimi je ustvarjal predstave, pripeljal pedagoge, uveljavljene koreografe in režiserje, ki so soustvarili izjemen repertoar, ki ga v tem trenutku ponuja EnKnapGroup.

To, kar je pri nas dragoceno, tako rekoč delikatesa, je v resnici prava plesna služba. Treningi, delavnice, mentorji vsak dan. Poleg nenehnega dela za plesalce je za nas, meščane in državljanke, v Španske borce pripeljal glasbenike, gledališče, program za otroke, humanistiko, kulturno vzgojo. Španski borci vznemirjeno trepečejo pod težo dobrega programa. Rosas, DV8, Vandekeybus, Steve Paxton, Trisha Brown in Josef Nadj so samo nekatera imena referenčnih in legendarnih predstav sodobnega plesa in gledališča, ki smo jih gledali na odru Španskih borcev. Ko sem nedavno gledala, kako EnKnapGroup pleše na legendarno koreografijo ikone sodobnega plesa Trishe Brown SET AND RESET/Ponastavitev in CANARD PEKINOIS/Mračna zvezastare in nepozabne predstave Josefa Nadja, sem videla in vedela, da gledam polnokrven plesni EnKnapGroup. Odlične, zverzirane plesalce, ki zmorejo širok nabor tehnik, vlog, stilov. Skupaj so bojevito srce, ki v svojem jedru ohranja sledi DNK-ja 25-letnega EN-KNAP-a.

Kaj bodo spremenili Zasledovalci sreče

Hit predstava Zasledovalci sreče avtorjev Pavola Liška in Kelly Copper (ustanoviteljev newyorške skupine Nature Theater of Oklahoma) je najbolj odštekana, nora in briljantna predstava v zadnjem času pri nas, ki je in še bo obkrožila referenčne mednarodne festivale in prostore. »Ena najbolj divjih zadev, ki jih boste lahko videli letos v gledališču. Zasledovalci sreče ne bodo spremenili sveta. Spremenili pa bodo vaš večer,« je zapisal New York Times po gostovanju na festivalu Under The Radar. »Med predstavo se vam v glavah pojavljajo absurdne podobe: Trump, ki svoje priliznjence sprejema v avli svoje stolpnice, Trump, ki ponosno dviga svoj okvirjeni izvršilni ukaz v Beli hiši, filmi Quentina Tarantina, imitacija Jona Stewarta in Stevena Colberta, tudi Eugene O’Neill, Arthur Miller in Anton Čehov se čutijo v prelepem tekstu Pavola Liške in Kelly Copper,« je eden od kritiških zapisov ob gostovanju na Rotterdamse Schouwburg v Rotterdamu.  

EN-KNAP je v zadnjih mesecih gostoval v slovitem pariškem gledališču Théâtre de la Ville, koproducentu predstave. Igrali so v HAU v Berlinu, Kaaitheatru v Bruslju, na festivalu Steirischer herbst v Gradcu, Divadelna Nitra na Slovaškem. Za njimi je Hongkong, pred njimi Italija, Grčija, Švica, Francija, Nemčija, Madžarska, Finska, Belgija. Absoluten uspeh in zavidanja vredna turneja.

Plesna zgodba, ki jo več kot 27 let snuje in poganja Iztok Kovač z mnogimi sodelavci, je zgodba o trdem delu, trmi, disciplini, neomajnosti in zasluženem uspehu.