sreda, 18. 12. 2019

Ne bodo vas pustili na hladnem

Dan v Energetiki Ljubljana
Avtorica: Staša Bizjak

Zelena evropska mesta imajo daljinske energetske sisteme. Tudi v Ljubljanski kotlini so že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja razvili daljinsko ogrevanje, da bi zmanjšali onesnaževanje zraka. Kasneje so mesto oskrbeli še z zemeljskim plinom. Za oba sistema skrbi Energetika Ljubljana. Zavedajo se, da povsem trajnostni, obnovljivi energent v urbani kotlini za veliko število odjemalcev žal še ni dosegljiv, zato v skrbi za okolje izvajajo naložbe, ki bodo omogočile prehod v nizkoogljično družbo. V Energetiki Ljubljana, ki je del skupine Javni holding Ljubljana, je zaposlenih 586 ljudi. Nekaj dni smo preživeli z zaposlenimi, s tistimi, ki skrbijo, da smo na toplem,da iz pip vedno priteče topla voda, da je na voljo plin za kuhanje in da zažarijo luči – proizvajajo namreč tudi električno energijo.

»Dovolj pozorno in zbrano poslušanje, pravi odgovori in hitro izpolnjevanje tistega, kar sva se dogovorila.« »Profesionalen, korekten, prijazen, z dobro voljo podan odgovor.« »Dobil sem vse potrebne informacije.« Nekaj SMS-ov o uporabniški izkušnji nam pokaže Saša Krebs, vodja sprejemne pisarne za stranke in potencialne stranke ter klicnega centra. »Na tem delovnem mestu sem pet let. Od takrat pa do danes se je veliko spremenilo. Zdaj je manj stresnih klicev, saj se naš tim trudi odgovoriti na vsa vprašanja oziroma v najkrajšem času pridobiti potrebne informacije za naše stranke,« razlaga sogovornica, ki je velikokrat prvi stik s podjetjem, in navede, da s toploto in zemeljskim plinom oskrbujejo kar 75 % stanovanj v Ljubljani.

Namig: Preko spleta si izračunajte najugodnejšo kombinacijo energetske oskrbe: www.bivanjudajemoutrip.si.

Dolžina cevi – od Ljubljane do Londona

Energetika Ljubljana zagotavlja dva temeljna sistema za daljinsko oskrbo z energijo: daljinsko ogrevanje in oskrbo z zemeljskim plinom. Sistem daljinskega ogrevanja z vročo vodo za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode oskrbuje več kot 58.900 gospodinjskih in več kot 5.700 poslovnih uporabnikov v osrednjem delu Ljubljane. Sistem oskrbe z zemeljskim plinom pa pokriva tudi mestno obrobje in sosednje občine: Medvode, Dol pri Ljubljani, Dobrova - Polhov Gradec, Škofljica, Brezovica, Ig, Log - Dragomer in Grosuplje. Z zemeljskim plinom se za ogrevanje, pripravo sanitarne tople vode ali za kuhanje oskrbuje več kot 60.900 gospodinjskih in 2.900 poslovnih uporabnikov. Oba sistema skupaj obsegata več kot 1.600 km infrastrukture.
Primož Matičič, vodja sektorja za oskrbo s toploto, je v podjetju že petnajst let. Pravi, da se v zadnjih desetih letih vse hitreje vrti. »Ogromno je novih tehnologij. Izobraževanja so natančno fokusirana na izbran delovni proces. V Energetiki Ljubljana začnemo delati veliko prej in končamo veliko kasneje od večine ponudnikov oskrbe z energijo. Mi smo tisti, ki pripravimo tudi infrastrukturo, po kateri distribuiramo toplotno energijo do končnega uporabnika. In če gre karkoli kadarkoli narobe, ukrepamo, interveniramo in popravimo,« opisuje ter doda, da med pomembne naloge Energetike Ljubljana spada tudi odkrivanje puščanja vročevodnega omrežja in njegova obnova. Zelo učinkovita metoda za odkrivanje puščanja omrežja so letalski posnetki s termografsko kamero. Vročevodno omrežje sicer skupno obsega več kot 500 km cevi in ima ponekod že več kot 40 let.

Za vse večjo kakovost zraka

Ljubljana nekoc in danes

Ključna dejavnost Energetike Ljubljana je tudi oskrba z zemeljskim plinom. Več kot 1000 kilometrov omrežja zemeljskega plina se razveja tudi v nekatere primestne občine, kar za intervencijsko službo velikokrat predstavlja izziv: »Priti v pol ure z enega konca Ljubljane na drugega ali v sosednjo občino v času prometne konice je skorajda nemogoče, a naši intervencijski ekipi to nekako vedno uspe,« na kratko oriše delo v sektorju za oskrbo s plinom vodja Zoran Kibarovski. V letu 2011 se je oskrba z zemeljskim plinom razširila tudi na področje prometa, in sicer z zagotavljanjem stisnjenega zemeljskega plina (CNG) kot pogonskega goriva za okolju prijazna vozila, saj je bila takrat postavljena prva javna polnilnica (od dveh). Danes je večina voznega parka mestnega potniškega prometa že posodobljena z avtobusi na metan, kar pomembno prispeva k izboljševanju zdravega življenjskega okolja v prestolnici, širi pa se tudi mreža polnilnic.
Ljubljana je v preteklosti tudi zaradi individualnih kurišč predvsem pozimi spadala med kraje z najbolj onesnaženim zrakom na svetu. Koncentracija žveplovega dioksida je bila kar 30-krat višja od današnje. Zato sta bila med poglavitnimi ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka uvedba daljinskega ogrevanja in izgradnja toplarne. S tem skrbi za kakovost zraka seveda ni bilo konec, saj se ves čas spreminja tudi naš odnos do okolja in hkrati zahteve za njegovo trajnostno varstvo.

Termoelektrarna Toplarna Ljubljana

Ključni razvojni projekt Energetike Ljubljana na ravni proizvodnih virov za nadaljnje izboljševanje kakovosti zraka je izgradnja plinsko-parne enote do leta 2021. »V enoti Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, kjer proizvedemo večino toplote za potrebe daljinskega ogrevanja iz premoga in lesa, bo dva najstarejša od treh premogovnih blokov nadomestila plinsko-parna enota. Uporaba premoga, ki je trenutno še primarni energent, se bo tako zmanjšala za dobrih 70 %, saj ga bo zamenjal zemeljski plin,« naznani Primož Škerl, namestnik tehničnega direktorja za proizvodnjo. Premogovni blok 3 pa bo še naprej obratoval ter zagotavljal možnost uporabe različnih primarnih goriv in obnovljivih virov energije. V Energetiki Ljubljana namreč iz lesa proizvedejo okoli 16 % vse toplotne in električne energije, za kar porabijo nekaj več kot 100.000 ton lesnih sekancev na leto.
Bojan Đorđević je organizator dela v sektorju za proizvodnjo in vzdrževanje Toplarni, največjem energetskem objektu v Sloveniji, v katerem poteka sočasna proizvodnja toplotne in električne energije. Nemudoma pove, da je toplarna njegova življenjska sopotnica že trideset let. »Tu je moj drugi dom. Največ sodelujem s stodvajsetimi delavci, za katere organiziram in planiram izmene. Delo v našem podjetju zahteva zelo stabilno in odgovorno osebo. Ko si enkrat pri nas, si naš in skupaj z nami rasteš in se razvijaš. Poleg izobrazbe, ki jo zahtevamo, se zaposleni izobražujejo na področju energetike ter proti eksplozivnemu ravnanju v dani situaciji. Sodelavce bi želel ob tej priliki pohvaliti in se jim zahvaliti za hitro odzivnost tudi, kadar kateri od kolegov zboli. Pri nas je ključno timsko delo.«
Damir Goričanec je v toplarni vodja izmene že šestnajsto leto. Vodja izmene je v praksi dejansko »direktor, ko direktorja ni«, saj mora sprejemati ključne odločitve tudi sredi noči. »To delovno mesto je zame zelo odgovorno. Veliko je tudi samoiniciative, saj se je treba odločati hitro. Delamo v štirih izmenah. Ljudje, ki imamo tako deljeno delo, smo nekako odrezani od sveta tam zunaj. Življenje je prilagojeno službi. Priznam, da nikoli ne izklopim misli na delo, tudi ko sem z družino in s prijatelji. Storitve, ki jih nudimo, so na voljo vse dni v letu in ne glede na uro dneva oziroma noči.«

Vremenska napoved in toplotni proces

Toplarna, enota TE-TOL, kjer poteka proizvodnja toplote in elektrike, je v Mostah. V Šiški pa so sedež družbe in vršni viri, ki zagotavljajo, da Energetika Ljubljana ves čas v sistem daljinskega ogrevanja oddaja 100 % potrebne toplotne energije. Tam je tudi dispečerski center, nadzorna soba, v kateri spremljajo celoten proces zagotavljanja oskrbe z energijo.
V njem dela tudi dispečer Janez Buček. Njegova naloga je planiranje potreb po toploti in vodi. »Na tem delovnem mestu z dvanajsturnim delovnikom sem dvanajsto leto. Dispečerji dan in noč skrbimo, da se toplota distribuira z najnižjimi toplotnimi izgubami. Letni čas ter karseda natančna napoved vremena sta pomembna pri planiranju,« pove.

Namig: na mobilnem portalu http://m.te-tol.si lahko poleg podatkov o proizvodnji in meritev izpustov iz toplarne spremljate tudi dejanski vpliv njenega obratovanja na kakovost zraka v Ljubljani. Leta 2010 je bil portal nagrajen s svetovno nagrado (World Summit Award Mobile), in sicer kot najboljša družbeno-odgovorna praksa s področja mobilnih vsebin.

Zlata pravila varčevanja z energijo

  • Zdrava bivalna temperatura prostora je med 19 in 21 ºC
  • Priporočena temperatura v spalnici je 18 ºC.
  • Z znižanjem temperature prostora za 1 ºC lahko prihranite 5–10 % energije.
  • Izogibajte se sušenju na radiatorju: zastiranje ogrevalnih teles lahko poveča porabo energije tudi do 10 %.
  • Preprečite prepih.
  • Izklapljajte naprave in ugašajte luči, ko jih ne potrebujete.
  • Redno menjavajte vrečke oziroma praznite prah v sesalniku.

Energetika danes in jutri

foto

Samo Lozej, direktor 
V energetiki se nič ne zgodi čez noč, razen izzivov. Vse energetske družbe se soočamo s potrebo po razvoju, ki sledi sprejetim okoljskim smernicam. Na vseh korakih si moramo prizadevati za čim bolj trajnostno proizvodnjo, za okolju prijazen promet, k čemur se morajo seveda zavezati tudi letalski in ladijski prevozniki, razvojne načrte moramo graditi na temeljih krožnega gospodarstva.
V Energetiki Ljubljana trenutno izvajamo največjo energetsko-okoljsko naložbo doslej (ocenjena vrednost celotne investicije je 127 milijonov evrov), to je izgradnja plinsko-parne enote, s katero bomo do konca leta 2021 iz Ljubljane umaknili večino premoga. Prihodnost energetike bo trajnostna, a za dosego tega cilja potrebujemo tudi zavedanje, da v ta »jutri« ne moremo kar preprosto skočiti. Vsi skupaj in kot posamezniki, ki živimo v izrazito potrošniški družbi, se moramo nujno spoprijeti tudi s potrebno omejitvijo končne rabe energije – veliko lahko namreč storimo pri sebi in v svoji neposredni bližini že 

Ali ste vedeli, da sami odločate o začetku in koncu ogrevalne sezone?

Danes o ogrevanju odloča uporabnik sam: svojo željo po začetku oziroma koncu ogrevanja sporoči prek upravnika, če živi v večstanovanjski stavbi, ali kar neposredno Energetiki Ljubljana, če je lastnik samostojnega stanovanjskega objekta. Vse je torej odvisno od dogovora z etažnimi lastniki, torej uporabniki. Vsekakor je upravnik vedno pravi naslov za pridobivanje informacij o vklopu in izklopu toplotnih postaj ter usklajevanju med stanovalci.
Energetika Ljubljana obratuje 365 dni v letu in 24 ur na dan. Torej oskrba s toploto obratuje vedno, tudi poleti zaradi priprave sanitarne tople vode in potreb industrije. O datumu začetka in prekinitve ogrevanja pa se odloča vsaka stavba posebej, to pa izvede Energetika Ljubljana ali vzdrževalec stavbe.