četrtek, 16. 7. 2020

Ne čakajte na jutri, začnite danes

Zakaj sploh teči, je eno od vprašanj, s katerim se ljudje vsakodnevno soočajo. Tako kot tudi, ali smo kdaj prestari za tek in kako se zanj sploh navdušiti?
Avtor: Miha Štamcar

 O vsem tem smo se pogovarjali z Urbanom Praprotnikom in Martinom Leskovarjem. Prvi je tekaški trener, vodja Urbanih tekačev in profesor športne vzgoje. Ljubitelji teka, ki jih je iz leta v leto več, ga poznajo kot vrhunskega poznavalca tekaškega športa. Drugi sogovornik, Martin Leskovar, pa je prav tako zasvojen s tekom. To dokazuje ustanovitev tekaške skupine LJ tekači, ki jo lahko dvakrat na teden vidite v Tivoliju pridno nabirati kilometre.

Urban Praprotnik, naj vam, ki ste nekakšen tekaški guru, postavim temeljno vprašanje. Zakaj sploh teči?

Resnično, zakaj bi sploh tekli? Mislite, da se tudi ptica sprašuje, zakaj bi letela? Dobro, tistim, ki jo vidimo na nebu, takšno vprašanje zagotovo ne bi prišlo na misel, medtem ko se ptica v kletki morda res ubada s tem vprašanjem in pri tem verjetno sklene, da je letenje povsem nesmiselno in nevarno. Če si ptica z zdravimi perutmi misli, da letenje ni zanjo, je podobna človeku, ki ima dvoje zdravih nog in ugotavlja, da tek ni zanj.
Čeprav je v zadnjih letih vse več tekaških navdušencev, nekateri še vedno dvomijo o smiselnosti tega početja.
Tek je v bistvu zelo podoben hoji, a se hkrati od nje tudi razlikuje. Če lahko hodite, vam za nazaj ne bo žal nobenega narejenega koraka. Z redno hojo ohranjamo telesno pripravljenost za samostojno gibanje. No, s tekom pa dodatno krepimo ravno tiste ključne mišice, vezi in sklepe, ki jih potrebujemo za hojo. Če torej lahko tečemo, tecimo tudi zato, da bomo tudi v starosti, ko ne bomo mogli več teči, lahko hodili, in to bolje, lahkotneje in dlje.

Zakaj nekateri ob teku pomislijo na mučenje?

Tek je res mučen in škodljiv, če tečemo na neprijazen način. Toda ko odkrijemo človeku prijazen tek, prepoznamo v njem odlične in težko nadomestljive negovalne, krepilne učinke. Zaradi večjih sil pri dotikanju tal krepimo kosti, mišice in vezi. Zaradi izmenjave obremenitve, ko smo v dotiku s tlemi, in razbremenitve, ko letimo, zelo spodbujamo pretakanje sklepne tekočine, ki hrani sklepni hrustanec, zato imamo debelejše in kvalitetnejše medvretenčne ploščice. S tekom tudi učinkovito prevetrimo presnovne procese. Naše telo tako učinkoviteje uravnava krvni sladkor, pozitivni učinki so zaznani tudi v jetrih, pljučih, ledvicah, pa tudi v rdečem kostnem mozgu, možganih in še kje. Torej, če le lahko tečemo, dajmo.

Kako ljudi navdušiti za tek? Kakšen naj bo osnovni odnos do tega športa?

Ko obiskujem vrtce in vprašam otroke, kdo od njih rad teče, kar vsi po vrsti, brez izjeme, navdušeno dvigujejo roke. V osnovni šoli, po 4., 5. razredu, vse več otrok izgublja navdušenje, v srednji šoli pa je odstotek takšnih, ki se počutijo dovolj mladi za tek, že zelo majhen. Vendar poznam kar nekaj kaveljcev in korenin, ki tudi pri 80-ih letih in več še vedno najdejo toliko veselja in hvaležnosti do teka, da še vedno tečejo. Tako je Ljubljančanka Helena Žigon za svoj 86. rojstni dan še pretekla mali maraton. Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca tudi kar cveti. Tudi Polde Dolenc iz Maribora in Fabio Ivančič iz Izole sta pri 85-ih letih še vedno tekla. Seveda ti ljudje niso začeli teči pri 80-ih letih, temveč večinoma pri 40-ih. Po mojih izkušnjah pa je še pravi čas, da začnemo teči, pred 70. letom. Zdaj pa pomislite na svoja leta in si priznajte, da mlajši, kot ste danes, ne boste nikoli več. Če vam zdravje omogoča, vam resnično toplo priporočam, da začnete teči. Ampak resnično po malem, lahkotno in predvsem s hvaležnostjo, da lahko.

Martin Leskovar, kako, kdaj in zakaj ste se začeli resneje ukvarjati s tekom?

Do 44. leta se nisem nikoli ukvarjal s športom, nato pa sem spoznal, da bom moral začeti migati, kajti nabralo se je preveč kilogramov. Imel sem jih 150. Dobro, še zdaj jih imam preveč, sploh za tekača, ampak dejstvo je, da ti tek pride v kri. Ko so mi to na začetku govorili, sem si mislil, da ti v kri lahko pride kos torte, požirek piva, ne pa tek, ampak danes ga imam res v krvi. Tečem tudi, kadar dežuje, kadar je mraz, žled ali sonce … Le koronavirus me je za nekaj časa zaustavil.

Kako deluje tekaška skupina LJ tekači?

Društvo predvsem deluje prostovoljno, nobenega tekočega računa nimamo, v njem pa smo prijatelji, ki radi tečemo. Naredili smo si svojo majico, ki smo jo podarili tudi predsedniku države Borutu Pahorju in županu Ljubljane Zoranu Jankoviću. V skupini je zdaj 952 članov, vendar ne hodijo vsi redno na treninge, ki jih imamo ob ponedeljkih in sredah ob 17.30 v Tivoliju. Na teh treningih se nam lahko pridruži, kdor želi.

Večina vaših članov je začela teči pod budnim očesom tekaških trenerjev, ki so jih naučili pravilno teči.

Tisti, ki je dal skozi abecedo teka pri trenerjih, kot so dr. Branko Škof, Urban Praprotnik in drugi, mu je zdaj zagotovo lažje. Naj vam povem, da nikoli ne bom pozabil svojega prvega teka v Sečovljah. S svojimi 150-imi kilogrami sem tekel na 10-kilometrski razdalji. En krog je bil dolg pet kilometrov, in ko so bili vsi drugi praktično že v cilju, sem imel jaz pred sabo še en krog. Na koncu me je prišlo 15 ljudi spodbujat, da sem prišel do cilja – in to mi je dalo dodatno spodbudo. Vse to skušava z ženo Nadjo zdaj prenesti v našo skupino, kajti zavedamo se, kako pomemben je prav vsak član. Zato ni čudno, da smo postali več kot le tekaški prijatelji. Skupaj hodimo tudi v hribe, vsako leto na Triglav, pozimi na drsanje, kepanje, tek na smučeh … Najpomembnejše pa je, da ob teku pozabimo na vsakodnevne skrbi.

Načrt treninga teka za čiste začetnike www.urbanitekaci.com/post/nacrt-treninga-za-zacetnike