petek, 28. 9. 2018

Nebo nad mestom

V poletnih mesecih je dogajanje v mestu teklo v drugačnem ritmu. Dnevno vročino je Ljubljana izkoristila za siesto in lepotni spanec, da je bila pripravljena na številne prireditve, dogodke in festivale. Zanimiv dogodek pa nam je letošnji julij pripravljal tudi v dogovoru z Mesecem. Če ste 27. julija zvečer dvignili pogled v nebo, ste lahko uživali v Luninem mrku, pod katerim je blestel oranžen Mars.
Avtorica: Živa Čebulj

Popolni Lunin mrk je trajal več kot poldrugo uro, saj je morala Luna prepotovati skoraj najširši del Zemljine sence. Dovolj, da so se tega nebesnega pojava naužili astronomski sladokusci, in dovolj, da so se v tem času ozrli v nebo tudi tisti, ki jim to sicer ni v navadi. Poleg tega je bil pojav dovolj očiten, da se ga je razločno videlo tudi iz mest, kjer je stopnja svetlobnega onesnaženja višja in vidimo le najsvetlejše objekte na nočnem nebu. Morda vas je to privabilo, da ste pogledali v nebo tudi v avgustu, vsekakor pa je zvabilo nas, da skupaj z ljubljanskim astronomskim društvom Javornik (www.adj.si) pripravimo kratek pregled dogajanja nad nami, ki bo s prostim očesom vidno v jesenskih mesecih.

Kako opazovati nočno nebo

Kadar opazujemo temno nebo, se nam morajo oči prilagoditi na majhno količino svetlobe. Ta proces popolne prilagoditve lahko traja tudi do pol ure. Recimo, da so paličice, čutne celice za intenziteto svetlobe, bolj lene sorte in jih moramo počakati, da se prebudijo v svojem ritmu. Toda že kratek pogled v pametni telefon jih zna spet uspavati, mi pa smo znova na začetku. Zato se na opazovanje pripravimo vnaprej in si na telefon naložimo eno od številnih aplikacij, ki znižajo svetlost zaslona in njegovo barvo spremenijo v primernejšo za nočno uporabo (angl. night vision). Zaslon na telefonu postane rdečkast: rdeča svetloba je namreč manj agresivna in se paličice ne poskrijejo. Tako lahko brez skrbi uporabljamo aplikacije z nebesnimi kartami in zemljevidi (angl. sky map).Podobno lahko z rdečim filtrom opremimo žepno svetilko in jo uporabimo za branje zvezdnih kart.

Kaj opazovati v mestu

Svetlejše noči v mestih niso naklonjene motrenju nočnega neba. Toda če se postavimo v zavetje drevesne krošnje, ki nam zastira svetlobo ulične svetilke, lahko na nebu najdemo nekaj najsvetlejših objektov. Štirje najsvetlejši planeti, ki so poletno nebo krasili v gosjem redu in ki jih lahko brez težav s prostim očesom najdemo tudi nad Ljubljano, so Venera, Jupiter, Saturn in Mars. Merkur je navidezno vedno blizu Sonca in zato zelo hitro zaide, za opazovanje Urana in Neptuna pa potrebujemo teleskop ali pa vsaj močnejši daljnogled.

V mestih navadno zaradi svetlobnega onesnaženja veliko temnejših zvezd za naše oči ugasne, kar pa začetniškim opazovalcem olajša prepoznavanje ozvezdij. Veliki voz, Orion, del Škorpijona, Kasiopeja in Dvojčka so le nekatera izmed ozvezdij, ki so dovolj svetla, da jih lahko najdemo, če le ne stojimo pod ulično svetilko.

Kdaj kaj iskati po nebu

Letošnje poletje je nad Ljubljano blestela ogrlica vseh štirih svetlih planetov: zvečer se je še v soju večerne zarje prižgala Venera, še vedno v mraku ji je vzhodneje sledil Jupiter, ko se je stemnilo, se je prikazal še Saturn, in ko je Venera že zašla, se je na nebo vzpel še Mars.

Septembra je na nebu podobna družba kot poleti. Venero še vedno lahko opazujemo kot Večernico, ko zahaja okoli sedmih. Za petami ji sledi Jupiter, ki zahaja kako uro pozneje, Saturn je na nebu vse do polnoči, za njim pa lahko opazujemo še Mars, ki zahaja približno eno uro za Saturnom.

Venera se bo oktobra navidezno približala Soncu in ne bo več vidna; v drugi polovici novembra pa se bo znova prikazala kot Danica. Jupiter bo oktobra še viden v večerni zarji, zahajal bo približno eno uro za Soncem, precej blizu mu bo sledil Saturn, ki bo zahajal okoli devetih. Mars pa bo šel tudi oktobra zadnji spat: zahajal bo okoli enih.

Novembra bomo lahko poleg jutranje Venere zvečer še nekaj časa opazovali Jupiter, ki pa bo zahajal zelo zgodaj in drugo polovico decembra ne bo več viden, ter Saturn, ki bo konec meseca zahajal že kmalu po šesti uri zvečer. Mars bo novembra zahajal okoli polnoči.

Decembra se bo dogajalo predvsem v jutranjih urah. Merkur se bo v tem času od Sonca navidezno oddaljil dovolj, da ga bomo morda ujeli celo v Ljubljani. Najlepše bo viden sredi meseca, ko bo nekje med Tehtnico in Škorpijonom vzhajal že pred šesto, družbo pa mu bo delal Jupiter. Blizu bo tudi Venera, ki bo vzhajala že okoli štirih zjutraj. V zgodnjih večernih urah bomo lahko videli še Saturn, ki pa bo v ozvezdju Strelca viden samo v začetku meseca, nato pa ga vse do konca januarja ne bo na nočnem nebu. Decembra bo ponoči tako svetil samo Mars, ki bo zahajal nekaj pred polnočjo.

Kaj pa utrinki in Luna?

Če ste zamudili avgustovske Perzeide, se toplo oblecite in si sredi decembra oglejte meteorski roj Geminidov z njegovimi značilnimi svetlimi in počasnimi meteorji, ki jih – v idealnih pogojih – lahko v eni uri opazimo tudi sto dvajset. Največjo aktivnost pričakujemo v noči s 13. na 14. december.

Tudi Zemljin naravni satelit je vedno znova zanimiv. Sicer nam Luna vedno kaže isti obraz, enkrat celega, drugič je bolj sramežljiva. Če jo opazujemo v dneh pred mlajem in po njem, ko ima krajce čisto tanke, lahko opazimo temno pepelnato površino v senci. Ob ščipu, ko se nam smeje vsa okrogla, pa si lahko vzamemo nekaj minut in v obliki kraterjev prepoznamo deklico, zajca ali še celo kaj drugega.

Kje motriti temno nebo

Ob večernih sprehodih si poiščite prostor, ki ni svetlobno preveč onesnažen. Poleti je včasih dovolj že kotiček v katerem od številnih ljubljanskih parkov, skrit za košatimi krošnjami dreves. Tudi ljubljanska pohodna ogrlica, Pot spominov in tovarištva, na marsikaterem odseku ponuja prav to. Pri opazovanju planetov, posebej tistih, ki se pojavljajo zgolj nizko nad obzorjem, moramo ob tem izbrati prostor, kjer nam visoka drevesa ali stolpnice ne zastirajo horizonta.

Zakaj sploh gledati v nebo

Zgodi se, da je kdaj za nami res naporen dan in je glava tako težka, da jo komaj nosimo na vratu. Toda prav po takšnem dnevu mi najbolj prija, da stresem skrbi z ramen, dvignem pogled z mestnega tlaka in primerjam svoje težave z neskončnostjo, ki je nad mano. Toda zakaj sploh gledati v nebo, to je vprašanje, na katero si bo najlažje odgovoril vsak sam.

 

Temne noči

Danes govorimo o najrazličnejših vrstah onesnaženja in skrbi nas, ali je kakovost zraka ali vode dovoljšnja za prijetno življenje v mestu. Toda prav tako kot voda in zrak je za udobje in zdravje ljudi in živali pomembna kakovost noči. Seveda skrb za temno nebo ne pomeni, da želimo pogasiti vse ulične svetilke: predvsem pomembna je izbira luči, ki jih mesto uporablja za razsvetljevanje.

Po večini ljubljanskih ulic najdemo luči, ki so usmerjene navzdol in svetlobe ne razpršujejo več v nebo. V društvu Temno nebo so reflektorjem številnih kulturnih objektov, ki so ponoči osvetljeni, že nadeli posebno masko: tako svetloba zadane samo objekt in ne gre mimo in v nebo. Toda Klemen Čotar s Fakultete za matematiko in fiziko je povedal, da je poleg usmerjenosti luči in intenzitete pomembna tudi izbira barve luči. Barve? Da: bela svetloba, ki je pogosta v sodobnih uličnih LED svetilkah ter avtomobilskih žarometih, je za ljudi in živali neprimerna. Moti namreč tvorbo melatonina, hormona, ki ga potrebujemo za kakovosten spanec. Tako lahko ponoči ob uličnih svetilkah vidimo številne žuželke, ki misleč, da je dan, še vedno letajo okrog njih. Podobno kot na mušice pa bela svetloba vpliva tudi na ljudi: če predolgo v noč sedimo za zaslonom brez prilagoditve za modro svetlobo, lahko to vpliva na kakovost spanja. Z namestitvijo svetilk z naravnejšo rumenkasto svetlobo in ustrezne programske opreme se takšnim težavam elegantno izognemo. Sicer je res, da ob rumeni svetlobi ne moremo enako dobro razločiti barv, toda tako vsaj ne bomo prehitro pozabili znanega slovenskega reka, da je »ponoči vsaka krava črna«.

Blizu je nebo

Klemen Čotar, Fakulteta za matematiko in fiziko UL

Na Golovcu nad Ljubljano domuje Astronomsko geofizikalni observatorij (AGO) Fakultete za matematiko in fiziko, kjer je stalno postavljen največji slovenski teleskop. Uporabljajo ga predvsem za potrebe izobraževanja študentov; toda ob solsticijih in enakonočjih se tam zberejo tudi radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci. Ob teh dnevih namreč na astronomskem observatoriju pripravljajo dneve odprtih vrat z dopoldanskim in večernim programom. Takrat si je možno ogledati delovanje observatorija, pokukati skozi teleskop ali povprašati astronome o najnovejših odkritjih. Letos bosta dneva odprtih vrat še v nedeljo, 23. septembra,in v petek, 21. decembra. Program in navodila, kako do brezplačne vstopnice, boste našli na spletni strani astro.ago.fmf.uni-lj.si.

Lahko pa AGO obiščete ob Noči raziskovalcev, 28. septembra,kjer si boste lahko ogledali notranjost observatorija, teleskop Vega in opazovali nočno nebo skozi teleskope.

Bodimo otroci, glejmo v nebo!

Andrej Lajovic, Astronomsko društvo Vega

Pogled na neokrnjeno nočno nebo je lahko nepozabna osebna izkušnja, ki se opazovalcu za vedno vtisne v spomin. Žal je dandanes vse manj priložnosti videti naravno temno nebo, saj se vsepovsod poznajo učinki umetne razsvetljave. Soj razsvetljave utopi svetlobo šibkih objektov na nebu, zato je tudi manj splošnega zanimanja za njihovo opazovanje. Za najpristnejši stik z nebesnimi pojavi se je zato treba potruditi in si nočno nebo ogledati skozi daljnogled ali teleskop, če se le da iz kakega bolj odmaknjenega opazovališča.

Primerne opazovalne opreme in veščin rokovanja z njo ne premore vsak, zato je naše poslanstvo v AD Vega, da širši publiki približamo skrivnosti Vesolja, zavzete posameznike pa izučimo, da postanejo samostojni opazovalci. Med naše dejavnosti sodijo poljudna predavanja, strokovna izobraževanja ter izvajanje astronomskih opazovanj. Sodelujemo z vsemi starostnimi skupinami, od osnovnošolcev pa vse do upokojencev.

https://ad-vega.si