ponedeljek, 15. 4. 2019

Nekdanja tovarna sladkorja postaja Galerija Cukrarna

Galerija Cukrarna je v tem trenutku ena najzahtevnejših visokih gradenj v regiji

Avtorica: Majda Gostinčar, Služba za razvojne projekte in investicije, Mestna občina Ljubljana

Ljubljansko Cukrarno je leta 1828 ustanovila tržaška trgovska družba Rosmann & Pelican. Gradnji kompleksa so nekateri kljubovali zaradi bojazni, da bo to prineslo večjo onesnaženost zraka v mestu, pa tudi zaradi pomislekov, da kompleks utegne škodovati živinskemu sejmu na Poljanah.

Toda dvorna komora se je zavedala pomanjkanja industrijskih obratov na Kranjskem in zato odobrila prošnjo trgovske družbe po postavitvi sladkorne rafinerije na Poljanskem nasipu. V začetku tridesetih let 19. stoletja je mogočna tovarna s štirimi nadstropji in veličastno dolžino devetdeset metrov veljala za največjo stavbo v Ljubljani. Poleg tega so pri proizvodnem postopku v Cukrarni že leta 1835 začeli uporabljati parni stroj, s čimer je tovarna sladkorja postala tehnološko najsodobnejša v slovenskih deželah.

Po treh desetletjih uspešnega delovanja je poslopje zajel požar, v katerem je zgorelo vse razen drvarnice in hleva. Tovarno so obnovili, vendar rafinerija v njenih zidovih ni več zaživela. Cukrarna je po neuspeli dražbi prišla v roke avstrijske nacionalne banke, od katere jo je leta 1863 kupil zagrebški veletrgovec. Poslopje je od takrat doživelo še veliko osebnih zgodb in notranjih preobrazb, ena največjih se dogaja prav zdaj.

Notranja preobrazba stare tovarne

Podjetje Strabag namreč v tem trenutku izvaja eno najdražjih, predvsem pa v gradbenotehničnem smislu eno najzahtevnejših investicij visokih gradenj v Sloveniji. Rekonstrukcija predvideva rušitev vseh notranjih nosilnih in predelnih sten. Ohranili bodo le obodne stene objekta. Cukrarni bodo napravili novo jekleno ostrešje in jekleno konstrukcijo medetaže, prvega in drugega nadstropja, obešeno na jekleno konstrukcijo ostrešja in horizontalno vpeto v obstoječe opečne stene. Zidove bodo ojačili z armirano betonsko oblogo. Prav tako bodo obbetonirali temelje objekta, jih razširili in ojačali z injektiranjem kolov. Ti bodo tako ojačali obstoječe temelje in obenem delovali kot zaščita gradbene jame v območju nove kleti.

Gradbenotehnični poseg v samo zgradbo Cukrarne je inženirsko izjemno kompleksen. Obstoječi objekt smo v prvi fazi gradnje podtemeljili tako, da smo z zunanje strani objekta po celotnem obodu stavbe vbetonirali več kot 200 armiranobetonskih pilotov povprečne dolžine 10 m in premera 0,80 m. Zabetonirali smo tudi obodno temeljno gredo, na katero se naslanja jekleno varovalnokonstrukcijsko paličje, ki je postavljeno za čas gradnje ter služi kot oporna in obtežna konstrukcija ter obenem kot gradbeni oder. Trenutno utrjujemo obodne zidove z injektirno maso: s filigransko natančnostjo polnimo vsako razpoko obstoječega zidovja.

Konec marca je sledilo odkritje strehe ter rušenje dotrajane lesene strešne konstrukcije. Istočasno smo na višini strešnega venca izvajali armiranobetonske horizontalne vezi po obodu stavbe in v prečni smeri ter zamenjali ostrešje in streho. Šele nato bo, če nas seveda ne bodo doletele druge nepredvidene in nepredvidljive gradbenoinženirske okoliščine, možno nadzorovano porušiti medetažne plošče v notranjosti stavbe. Z vidika varnosti bo to tudi najbolj tvegana faza in izziv za vse deležnike na gradbišču. Po izvotlitvi stavbe bo v lupini obodnih zidov treba zasaditi niz armiranobetonskih pilotov še z notranje strani, izvesti izkop zemljine ter podkletitev objekta. Klet in notranjost obstoječih zidov bomo še dodatno obbetonirali, pri čemer bomo ohranili več kot 300 historičnih okenskih odprtin. Z navedenimi koraki bomo dosegli statično nadzorovano celovito rekonstrukcijo stavbe, ki je ključna za vzpostavitev osrednjega volumna bodoče galerije.

Iz bube se bo izvil metulj

Po končani prenovi bo imela Galerija Cukrarna 5.600 m2 površin, in sicer v kletni etaži, ki je obstoječi objekt nima, pritličju, dveh galerijskih etažah in na podstrešju. Glavni vhod v Galerijo Cukrarno bo iz podmostja Fabianijevega mostu, možno pa bo vstopati tudi preko stranskih vhodov s Poljanskega nasipa ter z dvoriščnega vhoda na južni strani objekta.

Del razstavnih prostorov bo večvišinski prostor v pritličju, odprt do vrha ostrešja, ki bo na sodoben način predstavljal arhitekturno dediščino Cukrarne in bo obenem osrčje razstavišča z možnostjo postavitve tudi večjih prostorskih objektov. Drugi del razstavnih prostorov bo prostor brez zunanje svetlobe (an. black box), ki bo v čistem, enostavnem in praznem prostoru omogočal fleksibilne postavitve razstav.

V kleti objekta bodo razstavni prostor z avlo, delavnica za pripravo razstav, sanitarije ter nekateri tehnični prostori. V pritličju bodo odprti razstavni prostor, galerijska trgovina, recepcija s prodajalno kart in kavarna – jazz klub. V medetaži bosta prostor za ustvarjalne delavnice, ki bo hkrati tudi konferenčna soba, ter knjigarna. V prvem in drugem nadstropju bodo v obešenih volumnih razstavni prostori, v južnem traktu objekta pa pisarne. Podstrešje bo namenjeno tehničnim napravam.

Slabi dve tretjini investicije financira Evropska unija iz mehanizmov celostnih teritorialnih naložb, ostala sredstva so zagotovljena v proračunu Mestne občine Ljubljana. Dela potekajo skladno s časovnico, kar pomeni, da bo objekt jeseni 2020 pripravljen za tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja. Prve razstave si bodo obiskovalci lahko ogledali spomladi 2021.

logo cukrarna2